Slovenski podjetnik Matej Rigelnik je ponovno v ospredju. Njegova družba, Axor Holding, je zagrebški upravi borze poslala ponudbo za nakup Ljubljanske borze, kjer želi prevzeti stoodstotni delež. Gre za drugi poskus v dveh letih, pri katerem Rigelnik zagovarja predvsem poštenost ponudbe in ohranitev stabilnega sodelovanja s hrvaško Zagrebško borzo.
“Ponudba se mi zdi več kot fer,” je za Finance povedal Rigelnik. “Hkrati ponujam tudi ohranjanje sodelovanja z Zagrebško borzo. Večjih sprememb zagotovo ne bi bilo, ker iz letnega poročila izhaja, da sta imeli obe borzi le za 60 tisoč evrov sinergij, torej do večjega prepleta trgov do zdaj ni prišlo.”
Axor Holding za 100-odstotni delež Ljubljanske borze ponuja okoli štiri milijone evrov. Gre za jasen signal, da Rigelnik želi prevzeti nadzor nad slovensko borzo, obenem pa ne posegati v že vzpostavljene poslovne vezi z Zagrebom. Zaradi tega njegov predlog strokovnjaki ocenjujejo kot relativno stabilno alternativo glede na morebitni prevzem s strani hrvaške FINA, ki želi povečati svoj delež in s tem posredno pridobiti nadzor nad Ljubljansko borzo.
Kaj bi pomenil Rigelnikov prevzem?
Če bi Rigelnik uspešno prevzel Ljubljansko borzo, bi to prineslo več ključnih učinkov:
- Stabilnost in domače upravljanje
Za razliko od državnega lastništva hrvaške FINA, bi bil Rigelnik domači lastnik, kar bi zmanjšalo možnost političnega vpliva na poslovanje borze. Po njegovih besedah bi Axor ohranil tekoče poslovanje, brez velikih sprememb infrastrukture ali procesov. To vlagateljem daje občutek varnosti in kontinuitete. - Ohranjene sinergije z Zagrebom
Rigelnik izpostavlja, da se sodelovanje z Zagrebško borzo ne bo prekinilo. To pomeni, da bi Ljubljanska borza še naprej imela dostop do regionalnih povezav, a pod domačim nadzorom. Po ocenah analitikov to zmanjšuje tveganje za motnje v trgovanju ali zmanjšano likvidnost delnic. - Neposredna kontrolo nad odločitvami
Prevzem Rigelnika bi pomenil, da bi odločanje ostalo v rokah lokalnega podjetnika, ki pozna slovenski trg in lokalne investitorje. V nasprotju s prevzemom s strani FINA, kjer bi potencialno prišlo do vpliva hrvaške države, bi bila odločitev bolj osredotočena na razvoj slovenskega finančnega okolja in podporo domačim vlagateljem.
Kje so tveganja?
Tveganja so predvsem v tem, ali bo ponudba sprejeta in ali bodo regulatorji, tako hrvaški kot slovenski, dali zeleno luč. Prej, ko je Rigelnik ponudil prevzem, Zagrebška borza ni odgovorila. Tokrat je izjava Rigelnika, da je ponudba “več kot fer”, jasen signal, da želi doseči dogovor brez konfliktov.
Poleg tega je pomembno, da Axor Holding obvladuje dovolj finančnih sredstev, da lahko prevzem izvede in hkrati zagotovi nemoteno delovanje borze. V nasprotnem primeru bi se lahko pojavili dvomi o likvidnosti, obvladovanju operativnih tveganj in vzdrževanju trga.
Prevzem Mateja Rigelnika bi bil signal, da domači kapital ostaja ključni akter na pomembnem finančnem trgu. To bi lahko povečalo zaupanje vlagateljev in pritegnilo dodatne investicije, ker bi borza ostala pod domačim nadzorom in se ne bi spremenila v instrument tujih državnih interesov.
Preberite več:
V nasprotju s tem bi prevzem s strani FINA pomenil večjo neodvisnost hrvaške države pri odločanju, kar bi za nekatere vlagatelje predstavljalo tveganje. Rigelnikova ponudba tak na videz ponuja stabilnejšo, predvidljivo in bolj lokalno usmerjeno rešitev.
