Države Azije se pripravljajo na popoln izpad dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) z Bližnjega vzhoda v prihodnjih dneh. Po zadnjih podatkih ladijskega posredništva Affinity, ki jih navaja Financial Times, je proti Aziji na poti le še en tanker z LNG, proti Evropi pa šest. Ko te pošiljke prispejo, novih ne bo.
Katar, ki je leta 2025 izvozil 81 milijonov ton LNG in pokrival petino svetovnih dobav, je proizvodnjo ustavil 2. marca po iranskih raketnih in dronskih napadih na industrijska kompleksa Ras Laffan in Mesaieed. Katarski energetski minister Saad al-Kaabi je za Reuters povedal, da sta dve od 14 proizvodnih linij poškodovani, popravila pa bodo trajala tri do pet let. Izpad znaša 12,8 milijona ton letno, kar predstavlja 17 odstotkov celotne katarske izvozne zmogljivosti.
Analitske hiše S&P Global Energy, Kpler in Rystad so napovedi globalne ponudbe LNG za leto 2026 znižale za do 35 milijonov ton. Pred vojno je Morgan Stanley napovedoval presežek šestih milijonov ton na trgu z letnim obsegom 420 milijonov ton, a ta napoved je zdaj brezpredmetna.
Štiri petine katarskega LNG je šlo v Azijo. Tajvan, ki je od Katarja prejemal 30 odstotkov dobav, ima zaloge plina le za enajst dni, piše Euronews. Pakistan, ki je bil lani kar 99-odstotno odvisen od katarskega LNG, je že prejel zadnjo pošiljko. Filipini so razglasili energetsko izredno stanje in uvedli štiridnevni delovni teden, Vietnam in Tajska sta pozvala k delu od doma. Indija, Južna Koreja in Japonska pospešeno kupujejo na promptnem trgu, a nekateri razpisi ostajajo brez ponudb.
Katar je razglasil višjo silo za dolgoročne pogodbe z Italijo, Belgijo in Poljsko. Italija od Katarja prejema 30 odstotkov letnih potreb po plinu, italijanska premierka Giorgia Meloni pa je že obiskala Alžirijo v iskanju nadomestnih dobav. Evropska referenčna cena plina na nizozemskem TTF se je od začetka vojne podvojila in se giblje okrog 70 evrov na megavatno uro. Zaloge plina v EU so po podatkih Evropske komisije le pri 28 odstotkih, na Nizozemskem pri šestih.
Indija letos, po poročanju AP, pričakuje rekordno porabo premoga za pokrivanje poletnega povpraševanja po elektriki, Južna Koreja je odpravila omejitve premogovnih elektrarn, Indonezija pa daje prednost domači porabi pred izvozom. Proizvodnjo elektrike iz premoga krepijo tudi Tajska, Filipini in Vietnam. Azijske cene LNG so od začetka vojne 28. februarja poskočile za 143 odstotkov, poroča Reuters, in pri 25,30 dolarja na milijon britanskih toplotnih enot daleč presegajo prag desetih dolarjev, pri katerem kupci v državah v razvoju še vstopajo na trg. Analitik raziskovalne družbe ICIS Evan Tan ocenjuje, da južnoazijski kupci pri teh cenah povsem izpadajo s promptnega trga. ZDA, sicer največji izvoznik LNG na svetu, vrzeli ne morejo zapolniti, saj njihovi obrati delujejo pri polni zmogljivosti, večina količin pa je vezana na dolgoročne pogodbe. Tanker z ameriške obale Mehiškega zaliva do Azije potuje 28 dni, piše Fortune.
Goldman Sachs ocenjuje, da bi trajno desetodstotno zvišanje cen energije v štirih četrtletjih odrezalo 0,2 odstotne točke od BDP v evrskem območju in ogrozilo reindustrializacijo, na katero stavi Evropa. Stroški uvoza LNG za azijske kupce, katerih pogodbe so vezane na ceno nafte s trimesečnim zamikom, bodo po oceni Wood Mackenzie narasli od junija naprej. New York Times ob tem opozarja, da bi se lahko vloga zemeljskega plina v azijskih gospodarstvih trajno zmanjšala v korist premoga in jedrske energije.
