Prevozniki iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore bodo 26. januarja blokirali vse tovorne mejne prehode proti državam schengenskega prostora. Po navedbah Združenja za mednarodni transport Srbije gre za 14 prehodov, vključno s Preševom. Potniških prehodov blokada ne bo zajela.
Razlog za protest je novi sistem vstopa in izstopa (Entry-Exit System, EES), ki od 12. oktobra beleži biometrične podatke državljanov tretjih držav pri vsakem prehodu schengenske meje. Polna uveljavitev je predvidena za 10. april. Po schengenskih pravilih lahko državljani držav, ki niso članice EU, v schengenskem prostoru prebivajo največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.
“Profesionalni voznik ni migrant niti nekdo, ki vstopa v schengenski prostor za delo na črno,” je poudaril Neđo Mandić, predsednik Združenja prevoznika Srbije. Kot je pojasnil, imajo vozniki vso potrebno dokumentacijo: veljavne osebne dokumente, delodajalčevo prijavo, bilateralno dogovorjene dovolilnice in dokumentacijo za vozilo ter blago. “Njihovo zadrževanje v schengenskem prostoru je samo toliko časa, kolikor je potrebno za izvedbo naloge,” je dodal.
V praksi sistem ne deluje, kot je bilo načrtovano. Namesto hitrejšega prehoda je digitalizacija povzročila kilometrske kolone in večurna čakanja, zlasti na najbolj obremenjenih prehodih proti Madžarski, Hrvaški in Bolgariji. Samo v treh dneh je bilo pet voznikov deportiranih iz Rostocka, kamioni pa so tam obtičali, je povedal Mandić.
Problem je tudi različno tolmačenje predpisov med državami članicami. Zgodi se, da voznik prečka eno mejo, na naslednji pa ga zavrnejo. Prevozniki opozarjajo, da ni voznika, ki intenzivno dela, ki ne bi imel več kot 90 dni prebivanja v schengenskem prostoru. “Ko vidite tovornjak, ga ustavite – ta človek ima več kot 90 dni. Deportirajte ga, maltretirajte ga, zaprite ga, ker to počnejo,” je kritičen Mandić.
Če bodo vozniki zaradi prepovedi vstopa prenehali delati, bo sredi aprila prišlo do prekinitve oskrbovalnih verig. Prevozniki so že zdaj v pomanjkanju kadrov, kamioni stojijo na parkiriščih, vozniki pa zaradi negotovosti zapuščajo poklic.
Regionalna prevozniška združenja pozivajo Evropsko komisijo, naj voznike obravnava kot čezmejne delavce, ne kot migrante. Predstavniki iz Bosne in Hercegovine so na nedavnem sestanku v Beogradu poudarili, da gre za skupni problem celotne regije, vključno s Turčijo in Moldavijo. Če do rešitve ne pride, nekateri že predlagajo preusmeritev uvoza iz schengenskih držav na druga tržišča, predvsem azijska.
Mandić je dejal, da bi morali s protesti začeti že prej. “Glede na to, kako počasi se odziva bruseljska administracija, nam v dveh mesecih do polne uveljavitve ne bo uspelo nič doseči. Vozniki ne bodo več hodili na pot. Zakaj bi tvegali aretacijo, deportacijo in dveletno prepoved dela?”
