Bančna dezertifikacija v Italiji se poglablja z več kot 3.400 občinami brez poslovalnic

Skoraj polovica italijanskih občin je ostala brez bančnih poslovalnic, proces opuščanja teritorijev s strani bank pa se v letu 2025 še pospešuje. Po najnovejših podatkih observatorija First Cisl je do konca septembra 2025 že 3.419 občin brez enega samega bančnega okenca, kar predstavlja 43 odstotkov vseh italijanskih občin, poroča Teleborsa.

Skupno število poslovalnic v Italiji je padlo pod 20.000, pri čemer je bilo samo v prvem polletju 2025 zaprtih 261 poslovalnic. Generalni sekretar First Cisl Riccardo Colombani je v izjavi za italijansko televizijo RAI opozoril, da dezertifikacija ne zadeva več le majhnih krajev, temveč tudi večje občine. Prvič je brez poslovalnice ostala občina z več kot 20.000 prebivalci, Trentola Ducenta v pokrajini Caserta.

Podatki kažejo, da je več kot 4,6 milijona Italijanov brez fizičnega dostopa do bančnih storitev. Problem je posebej izrazit na jugu države: v Kalabriji je brez poslovalnice 74 odstotkov občin, v Kampaniji pa 55 odstotkov. Med najbolj prizadetimi regijami v letu 2024 so bile tudi Dolina Aoste, Umbrija in Sardinija.

Posledice občutijo zlasti starejši prebivalci in mala podjetja. Uporaba spletnega bančništva v Italiji zaostaja za evropskim povprečjem, zlasti med starejšimi: v starostni skupini 65 do 74 let uporablja spletno bančništvo le 29 odstotkov Italijanov v primerjavi s 56 odstotki v Franciji.

Colombani opozarja, da koncentracija v bančnem sektorju situacijo še poslabšuje. “Ne potrebujemo novih procesov koncentracije v Italiji, temveč evropske prvake,” je dejal za RAI. Po njegovih besedah bi bilo treba vzpostaviti regionalne observatorije bančne dejavnosti in oblikovati lestvice trajnostnosti bank, vezane na njihovo fizično prisotnost ali izvajanje programov digitalne pismenosti za stranke.

Med pokrajinami z najnižjo stopnjo dezertifikacije so Barletta-Andria-Trani, Brindisi, Grosseto, Pisa, Ragusa, Ravenna in Reggio Emilia. Velika mesta so na lestvici nižje: Milano je na 22. mestu, Rim na 39., Neapelj na 45. mestu. Na dnu lestvice sta Vibo Valentia in Isernia.

Skupna površina italijanskega ozemlja brez bančnih poslovalnic je po podatkih observatorija primerljiva z združenimi ozemlji Lombardije, Benečije in Piemonta.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji