V prvem četrtletju 2025 so banke v Sloveniji ustvarile 178,2 milijona evrov čistega dobička, kar predstavlja 26,1-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem lani. Prihodki so se zmanjšali predvsem zaradi nižjih obrestnih marž, hkrati pa so banke oblikovale višje rezervacije za tveganja. Vse to nakazuje, da vstopamo v novo obdobje bančnega poslovanja, v katerem dobički niso več samoumevni.
Poročilo Banke Slovenije, objavljeno 27. maja, razkriva več razlogov za znižanje dobička. Čiste obresti – najpomembnejši vir prihodkov – so v prvih treh mesecih znašale 354,1 milijona evrov, kar je 12,5 odstotka manj kot v lanskem prvem četrtletju. Tudi neobrestni prihodki so se nekoliko znižali, za 0,9 odstotka, na 145,8 milijona evrov.
Obenem so se banke zaradi gospodarske negotovosti odločile za bolj konzervativno politiko rezervacij. Neto oslabitve in rezervacije so tako znašale 19,8 milijona evrov, kar je 1,6-krat več kot lani v enakem obdobju.
Krediti in vloge rastejo, apetiti ostajajo
Kljub nižjim dobičkom pa so banke pokazale znake aktivnosti in optimizma na področju kreditiranja. Skupni obseg posojil nebančnemu sektorju je konec marca dosegel 29,1 milijarde evrov, kar pomeni 7,6-odstotno rast na letni ravni.
Rast je bila opazna zlasti pri potrošniških posojilih, ki so poskočila za 12,3 % na 3,3 milijarde evrov, in pri stanovanjskih posojilih, ki so zrasla za 4,9 %, na skupno 8,6 milijarde evrov. Skupna posojila gospodinjstvom so zdaj vredna 13,3 milijarde evrov, kar je 6,4 % več kot pred letom dni.
Rast beležijo tudi depoziti – vloge gospodinjstev so se povečale na 27,4 milijarde evrov (+3,6 %), vloge nefinančnih družb pa na 10,9 milijarde evrov (+3,7 %).
Marže se topijo, konkurenca raste
Za prihodnost bančnega sektorja v Sloveniji ostaja ključna dilema: kako nadomestiti izgubljene obrestne prihodke. Ob pričakovanjih, da bo Evropska centralna banka (ECB) v prihodnjih mesecih začela zniževati ključne obrestne mere, se bodo marže še dodatno znižale. Banke se bodo tako znašle v iskanju novih virov prihodkov – predvsem na področju provizij, bančnih storitev z dodano vrednostjo ter digitalizacije poslovanja.
Poleg tega se obeta tudi večja konkurenca na trgu, saj tehnološke platforme in nove finančne institucije posegajo v tradicionalne bančne posle. Analitiki opozarjajo, da bo ključ za ohranitev dobičkonosnosti v prilagodljivosti poslovnih modelov, učinkovitem upravljanju s tveganji in aktivnem odzivanju na spremembe v potrošniškem vedenju.
Čeprav številke za Q1 2025 kažejo na zdravo rast kreditiranja in stabilno stanje vlog, je jasno, da je obdobje izjemnih dobičkov, ki jih je prinesla visoka obrestna politika ECB, morda za nami. Banke bodo morale znova dokazati svojo sposobnost prilagajanja.
