Medtem ko evropski indeksi kopičijo izgube, posamezne akcije rastejo. Bank of America je ta teden dvignil priporočilo za španski Iberdrolo in Endeso na “kupuj” ter obema zvišal ciljno ceno. Iberdrola, ki s 149 milijardami evrov tržne kapitalizacije sodi med pet največjih energetskih skupin na svetu, je na dan, ko je Ibex 35 izgubil 0,86 odstotka, zaključila le 0,49 odstotka v rdečem. Endesa je dan končala z rastjo 1,02 odstotka.
Kot poroča Bolsamanía, Bank of America za Endeso napoveduje rast dobička na delnico med 10 in 20 odstotki v obdobju 2026 do 2030. Investicijsko rezervo ocenjuje na 4,7 milijarde evrov, program odkupa lastnih delnic pa na dve milijardi. Ciljno ceno je dvignil s 26,5 na 37,7 evra, kar pomeni 18-odstotni potencial donosa. Za Iberdrolo so ciljno ceno prilagodili z 19,3 na 19,8 evra in poudarili, da gre za eno od družb z najrobustnejšo sestavljeno letno stopnjo rasti v sektorju. Iberdrolin prilagojeni dobiček za leto 2025 presega 10-odstotno rast, za 2026 pa družba napoveduje več kot 6,6 milijarde evrov.
Prihodki obeh energetskih podjetij so večinoma vezani na regulirano distribucijo in obnovljive vire, ne na fosilna goriva. Ko nafta poskoči za 40 odstotkov v dveh tednih, to njunih stroškov proizvodnje ne dvigne, ker ne proizvajata iz plina ali nafte. A cena elektrike na veleprodajnem trgu se giblje navzgor, ker jo določa najdražji vir v sistemu, kar sta plin in premog. Razlika med nizkimi proizvodnimi stroški in visoko tržno ceno elektrike se pri proizvajalcih iz obnovljivih in jedrskih virov spremeni v izjemen dobiček.
Razdelitev na zmagovalce in poražence je v zadnjih dveh tednih postala vidna na vseh evropskih borzah. Repsol, ki ga poganja nafta, je bil edina rastoča delnica na Ibexu skozi celoten teden padcev. Ko je v torek nafta padla za 10 odstotkov po Trumpovi izjavi o bližajočem se koncu konflikta, se je Repsol obrnil navzdol, Iberdrola in Endesa pa sta se okrepili. Na londonski borzi je podobno razmerje med Shell in SSE, na frankfurtski med RWE in E.ON. Investitorji prerazporejajo kapital iz fosilnih energetikov v obnovljive in regulirane.
Slovenija v tem okviru stoji na nenavadnem mestu. Štiri od petih največjih družb po prihodkih so energetske: Petrol s 5,6 milijarde evrov, HSE s 5,2 milijarde, Belektron s 3,3 milijarde in GEN-I z 2,9 milijarde, je lani objavil Delov letni pregled. A te družbe so med seboj povsem različne.
Petrol, ki večino prometa ustvari s prodajo naftnih derivatov, je v energetski krizi na strani podjetij, ki jim dražja nafta ne koristi, ker za slovensko črpalkovno mrežo pomeni višje nabavne stroške in pritisk na maržo. Nasprotno je GEN-I, ki prodaja elektriko iz Jedrske elektrarne Krško, bližje modelu Iberdrole; nizki proizvodni stroški jedrske energije ob visokih veleprodajnih cenah prinašajo ugodnejše razmerje med prihodki in stroški.
HSE kot največji proizvajalec elektrike iz obnovljivih virov v Sloveniji (predvsem hidroenergija) prav tako spada med morebitne zmagovalce, a z veliko omejitvijo. Slovenska hidroproizvodnja je odvisna od vodostaja, ki se iz leta v leto močno spreminja. Poleg tega HSE upravlja tudi Termoelektrarno Šoštanj, ki jo poganja premog in ni cenovno konkurenčna. Ta dvojnost je ključna razlika med HSE in čistimi obnovljivimi proizvajalci, kakršna je Iberdrola.
Nobena od teh družb ne kotira na borzi, kar pomeni, da investitorji ne morejo neposredno prerazporediti kapitala tako kot na španskem, britanskem ali nemškem trgu. Edina slovenska kotirana delnica z energetsko komponento je Petrol (PETG na Ljubljanski borzi), ki pa je po svoji naravi bližje naftnim družbam kot energetskim podjetjem. To je strukturna pomanjkljivost slovenskega kapitalskega trga; v času, ko investitorji po Evropi prerazporejajo sredstva v obnovljive in regulirane energetike, Ljubljana nima instrumenta, v katerega bi se ta kapital lahko stekel.
Vsak teden, ko nafta ostane nad 90 dolarji, se razkorak med proizvajalci elektrike iz nizkoogljičnih virov in fosilno odvisnimi podjetji poglablja. Bank of America z dvigom priporočil za Iberdrolo in Endeso sporoča pričakovanje, da bo ta razkorak trajal dlje od enega naftnega cikla. Za Slovenijo, ki z JEK2 načrtuje največjo energetsko naložbo v svoji zgodovini in katere štiri največje družbe delujejo v energetiki, je vprašanje, na kateri strani razkoraka pristanejo, vredno 15 milijard evrov.
