Banka Francije je v torek objavila, da je z zamenjavo zlatih rezerv ustvarila 12,8 milijarde evrov kapitalskega dobička, od tega 11 milijard na račun leta 2025 in 1,8 milijarde na račun leta 2026. Francoska centralna banka od leta 2005 postopno nadomešča stare zlate palice in kovance, ki ne ustrezajo sodobnim mednarodnim standardom, z lingoti nove kakovosti. Notranji revizorski pregled je leta 2024 priporočil, da banka zaključi ta postopek za preostalih 129 ton zlata, shranjenih pri Ameriški centralni banki v New Yorku, kar je okrog pet odstotkov celotnih francoskih zlatih rezerv.
Med julijem 2025 in januarjem 2026 je banka izvedla 26 operacij, v katerih je newyorško zlato prodala in ga nadomestila z lingoti, kupljenimi na evropskem trgu. Ker je bilo newyorško zlato v knjigovodstvu ovrednoteno po zgodovinskih nabavnih cenah, razlika med knjigovodsko vrednostjo in trenutno tržno ceno pa je ob visokih cenah zlata v tem obdobju dosegla več milijard evrov, je zamenjava prinesla izjemno visok enkratni dobiček.
Skupni obseg francoskih zlatih rezerv se ni spremenil in znaša okrog 2.437 ton, s čimer Francija ostaja četrta največja imetnica zlata na svetu, za ZDA, Nemčijo in Italijo. Novi lingoti so zdaj shranjeni v Parizu in ne več v New Yorku. Guverner François Villeroy de Galhau je pojasnil, da odločitev ni bila politično motivirana, temveč da je šlo za vprašanje kakovosti zlata, ki se trguje na evropskem trgu. Banka mora do leta 2028 po enakem postopku obdelati še 134 ton starih palic in kovancev, shranjenih v pariškem trezorju.
Kapitalski dobiček iz zlata je ključno prispeval k čistemu dobičku Banke Francije v višini 8,1 milijarde evrov za leto 2025, po čisti izgubi 7,7 milijarde evrov leto prej.
