Na včerajšnji seji Evropske centralne banke (ECB) je Svet sprejel odločitev, da ostanejo obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje izraža smer denarne politike, tako ostaja na 2 odstotkih že drugo zaporedno sejo.
Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenec je izpostavil, da je bila odločitev sprejeta na podlagi najnovejših podatkov, ki kažejo, da inflacija v evrskem območju ostaja blizu srednjeročnega cilja dveh odstotkov.
Po njegovih besedah kažejo strokovne napovedi, da bo inflacija letos v povprečju znašala 2,1%, prihodnje leto pa se bo zaradi upočasnitve osnovne inflacije in negativnega prispevka energetske inflacije znižala na 1,7%. V letu 2027 se bo inflacija nekoliko okrepila na 1,9%, predvsem zaradi vpliva novega sistema za trgovanje z emisijami ETS2.
Gospodarska rast bo zmerna, podprta z notranjimi dejavniki
Gospodarska rast evrskega območja je v tretjem letošnjem četrtletju začasno zastala, pričakuje pa se okrepitev s koncem leta. Na letni ravni naj bi gospodarska rast letos dosegla 1,2%, prihodnje leto pa se bo kljub nekoliko višji rasti upočasnila na 1,0%. V letu 2027 pa se napoveduje krepitev gospodarske dejavnosti na 1,3%.
Med ključnimi dejavniki za to rast bo po mnenju Dolenca predvsem rast realnih dohodkov gospodinjstev, povečane državne investicije na področju obrambe in infrastrukture ter ugodnejši pogoji financiranja evropskih podjetij.
Finančni trgi so po julijski seji ECB ostali ugodni in stabilni. Pomirjujoč vpliv je imel tudi trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki je zmanjšal negotovost na trgih, kar se kaže v zmerni rasti osrednjih delniških indeksov in nizkih kreditnih premijah. Zahtevane donosnosti evrskih državnih obveznic so rahlo porasle, kar kaže na manjša pričakovanja dodatnega sproščanja denarne politike v prihodnje.
Preberite več:
Namestnik guvernerja je poudaril, da je stabilnost cen v evrskem območju temelj za dolgoročno gospodarsko rast in finančno stabilnost, kar je ena glavnih nalog ECB, ki ji tudi Banka Slovenije usmerjeno prispeva. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej temeljile na natančni oceni inflacijskih obetov, spremljanju osnovnih tveganj in učinkovitosti dosedanjih ukrepov. Naravnanost denarne politike se bo odločala sproti, na vsaki seji posebej.