V Sloveniji se je v drugem četrtletju letos gospodarska aktivnost obnovila predvsem zaradi okrepljene zasebne potrošnje, zato v Banki Slovenije pričakujejo, da bo rast nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Kljub temu pa centralna banka opozarja na pomemben dolgoročen izziv – trendno upočasnjevanje rasti produktivnosti dela, ki lahko ogrozi dolgoročno vzdržnost gospodarske rasti.
V zadnjih tridesetih letih se je struktura slovenske gospodarske rasti spremenila. Pred svetovno finančno krizo je rast predvsem poganjala izboljšana produktivnost dela, medtem ko po krizi to nalogo prevzema predvsem rast zaposlenosti. Banka Slovenije opozarja, da se rast produktivnosti vse bolj upočasnjuje, kar postavlja vprašanja o dolgoročni stabilnosti gospodarstva.
Eden ključnih dejavnikov za povečanje produktivnosti so investicije, ki so v Sloveniji še vedno na nizki ravni. Čeprav so vlaganja v opremo in stroje nad povprečjem EU, država zaostaja predvsem pri gradbenih investicijah, zlasti v stanovanjski gradnji, ter tudi pri vlaganjih v intelektualno lastnino. Poleg tega so državne investicije močno odvisne od evropskih sredstev in volilnih ciklov, kar lahko vodi do nestanovitnosti.
Strukturni izzivi in demografski vplivi
Med glavnimi preprekami za višjo produktivnost so spreminjanje gospodarske strukture, neugodni demografski trendi in tesnost trga dela. Pomanjkanje ustreznih kadrov skupaj z naraščajočim številom bolniških odsotnosti negativno vpliva na delovno učinkovitost.
Negotovost, izguba konkurenčnosti, nizka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in slabo povpraševanje prav tako zavirajo naložbeno dejavnost podjetij, pri čemer so majhna in izvozno usmerjena podjetja še posebej ranljiva.
Inflacija in trg dela
Avgusta je inflacija v Sloveniji dosegla približno triodstotno rast, predvsem zaradi višjih cen energentov in hrane, kar še dodatno vpliva na gospodarski položaj prebivalcev. Osnovna inflacija se je povečala na 2,9 odstotka.
Trg dela ostaja razmeroma tesen; brezposelnost je zgodovinsko nizka, hkrati pa se zaposlovanje v zasebnem sektorju nekoliko zmanjšuje, kar kaže na manjše povpraševanje po delovni sili. Kljub temu je rast plač visoka, dosega okoli 7,4 odstotka, predvsem zaradi plačne reforme v javnem sektorju.
Primanjkljaj javnih financ se je poglobil zaradi počasnejše rasti prihodkov in povečanja stroškov, predvsem plač. Poleg rasti obrambnih izdatkov, demografskih izzivov in obnove po poplavah so to glavni pritiski, s katerimi se bo morala država spopasti, da ohrani dolgoročno stabilnost javnih financ in gospodarstva.
Preberite več:
Banka Slovenije izpostavlja, da bo v prihodnje ključno ohranjati primanjkljaj pod tremi odstotki BDP in slediti vzdržnosti državnega dolga za zagotovitev stabilne gospodarske rasti.
