Banke v naslednjem letu znova dražijo svoje storitve

Medtem ko se hrvaškim komitentom od 1. januarja 2026 obeta odprava bančnih nadomestil za osnovne storitve, slovenske banke napovedujejo nov val podražitev. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) bo v letu 2026 storitve podražilo vsaj sedem bank, spremembe pa bodo vplivale tako na mesečne pakete kot na posamezne storitve, od vodenja računov do kartic in papirnih izpiskov.

Podražitve prihajajo v času, ko banke v Sloveniji še vedno poslujejo z visoko dobičkonosnostjo, hkrati pa se soočajo z večjimi stroški regulacije, digitalizacije in prilagajanja novim evropskim pravilom. Za komitente to pomeni višje mesečne stroške, pogosto ob nespremenjenem ali celo ožjem naboru storitev.

Kje bodo podražitve najbolj opazne?

Med bankami, ki so že napovedale spremembe cenikov, je več največjih igralcev na trgu. OTP banka bo s 1. januarjem 2026 podražila svoje pakete: premium paket se bo podražil z 14,99 na 16,49 evra, paket Komplet pa s 5,80 na 6 evrov. Gre za podražitve, ki na prvi pogled niso dramatične, a se na letni ravni hitro seštejejo.

Sparkasse bo prav tako s 1. januarjem 2026 podražila nekatere storitve, med drugim papirne izpiske, ki bodo stali 3,50 evra, ter odprtje dodatnega računa, ki bo po novem stalo 30 evrov. To je še en signal bank, da komitente spodbujajo k digitalnim storitvam, ob tem pa fizične oziroma klasične oblike poslovanja postopoma podražujejo.

NLB in Intesa Sanpaolo bosta spremembe uvedli 1. februarja 2026. Pri NLB ne gre toliko za neposredno zvišanje cen, temveč za zmanjšanje obsega storitev, ki jih komitenti dobijo za isto ceno. Takšen pristop pomeni prikrito podražitev, saj uporabniki za enak znesek prejmejo manj.

Intesa Sanpaolo bo podražila osnovni račun na 3,40 evra, e-račun pa na 2,90 evra. Tudi tu gre za postopno zviševanje, ki ga številni komitenti zaznajo šele, ko primerjajo letne stroške.

Najbolj izrazita podražitev prihaja iz Delavske hranilnice, kjer se bo letna članarina za kreditno kartico zvišala z 14,50 na 19,50 evra, kar pomeni kar 34-odstotno podražitev.

Hrvaška v drugo smer

Slovenske podražitve so še toliko bolj opazne v primerjavi s Hrvaško, kjer vlada napoveduje ukinitev bančnih nadomestil za osnovne storitve. Hrvaški model temelji na ideji, da mora imeti vsak državljan dostop do osnovnega bančnega računa brez dodatnih stroškov, kar je del širše politike zaščite potrošnikov in finančne vključenosti.

V Sloveniji takšnega sistemskega pristopa za zdaj ni. Čeprav obstaja t. i. osnovni plačilni račun, je njegova uporaba omejena, pogoji pa za številne komitente manj privlačni. Razlika med državama tako odpira vprašanje, ali bi lahko tudi Slovenija sledila hrvaškemu zgledu ali vsaj okrepila regulacijo na tem področju.

Zakaj banke dražijo?

Banke podražitve praviloma utemeljujejo z rastjo stroškov dela, naložbami v informacijsko varnost, digitalno infrastrukturo in izpolnjevanjem vedno strožjih regulatornih zahtev. Ob tem opozarjajo, da se prihodki iz obresti v prihodnjih letih lahko znižajo, če se bo obrestno okolje v evrskem območju še naprej normaliziralo.

Po drugi strani kritiki opozarjajo, da so banke v zadnjih letih ustvarjale rekordne dobičke in da se del podražitev prelaga neposredno na komitente, brez jasnega izboljšanja storitev. Posebej problematične so spremembe, pri katerih se ob nespremenjeni ceni zmanjša obseg storitev, kar zmanjšuje preglednost cenikov.

ZPS ob napovedanih podražitvah opozarja, da imajo komitenti pravico do pravočasnega obveščanja in možnost brezplačne odpovedi pogodbe, če se s spremembami ne strinjajo. Ob tem svetujejo primerjavo bančnih paketov, preverjanje dejanske uporabe storitev in razmislek o menjavi banke ali prehodu na digitalne alternative.

Val podražitev v letu 2026 tako znova odpira razpravo o ravnotežju med poslovnimi interesi bank in zaščito potrošnikov. Medtem ko se v nekaterih državah EU krepi pritisk k omejevanju bančnih nadomestil, se v Sloveniji trend za zdaj obrača v drugo smer k postopnemu, a vztrajnemu draženju vsakodnevnega bančništva.