Bavarska deželna vlada, energetski velikan RWE, münchenska startupska družba Proxima Fusion in Max Planckov inštitut za fiziko plazme so v sredo podpisali memorandum o sodelovanju pri gradnji prvega komercialnega fuzijskega reaktorja v Evropi. Samo demonstracijski reaktor Alpha bo stal dve milijardi evrov, Bavarska pa bo prispevala 400 milijonov, je ob podpisu v Münchnu napovedal bavarski ministerski predsednik Markus Söder.
Načrt je dvodelen. V Garchingu pri Münchnu naj bi do začetka 30. let zrasel demonstracijski reaktor Alpha, ki bi moral prvi med stelaratorji na svetu doseči neto energijski dobiček. Če uspe, ga bo nasledila komercialna elektrarna Stellaris na lokaciji nekdanje jedrske elektrarne Gundremmingen, ki jo RWE ravno razgrajuje. Kot je za Financial Times povedal prvi mož RWE Markus Krebber, obstoječa jedrska infrastruktura na tej lokaciji ponuja občutne časovne in stroškovne prednosti.
Proxima Fusion je odcepljena družba Max Planckovega inštituta, ustanovljena leta 2023. Njenih sto zaposlenih gradi na rezultatih stelaratorja Wendelstein 7-X, ki v Garchingu že dosega rekordne rezultate. Za razliko od tokamakov, ki plazmo zadržujejo z električnim tokom, stelaratorji uporabljajo zvita magnetna polja, kar omogoča stabilnejše delovanje. Proxima za magnete uporablja visokotemperaturne superprevodnike in simulacijsko vodeno inženirstvo. Družba je doslej zbrala 230 milijonov evrov zasebnega in javnega kapitala, med vlagatelji so Balderton Capital, Cherry Ventures in italijanska državna CDP.
Söder je financiranje označil za zahtevno. Poleg 400 milijonov bavarske želi Proxima Fusion pridobiti primerljiv delež od zvezne vlade prek nemške visokotehnološke agende, nadaljnjih 20 odstotkov pa od zasebnih vlagateljev. Podpora Evropske unije že teče: program Clean Aviation je odobril sredstva za projekt UNIFIED, v okviru katerega bodo v Proximi na tleh preizkusili pomanjšan stelaratorski demonstrator.
Kritiki niso izostali. Bavarski Zeleni so naložbo označili za neprimerno porabo davkoplačevalskega denarja. Fizik Heinz Smital iz Greenpeacea je bil po poročanju nemške tiskovne agencije DPA še ostrejši: tehnologija po njegovi oceni preprosto še ne obstaja, načrti pa niso resni. Zagovorniki fuzije odgovarjajo, da eksponentna rast porabe elektrike zaradi elektromobilnosti, umetne inteligence in podatkovnih centrov zahteva vire, ki jih obnovljivi viri sami ne morejo zagotoviti. Kot je zapisal Söder, fuzija ponuja možnost neomejene, čiste elektrike brez emisij ogljika.
