Leto 2024 je prineslo zanimive premike v slovenskem gospodarstvu. Skupni bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je dosegel 67,4 milijarde evrov, kar je nominalno za 5,3 % več kot leto prej. Vendar se rast ni razporedila enakomerno po regijah, saj so nekatere doživele skok, druge pa rahlo stagnacijo ali celo upad.
Po podatkih Statističnega urada so največjo rast BDP zabeležili v pomurski in podravski statistični regiji, kjer je BDP v vsaki zrasel za 6,7 %. Sledili sta jugovzhodna in osrednjeslovenska regija, z rastjo po 6,6 %. Edina regija, kjer je BDP upadel, je koroška, in sicer za 0,2 %. Med preostalimi regijami z rastjo pa je bila najmanjša na gorenjskem (1,3 %), kar kaže na precejšnje regionalne razlike.
Še vedno prevladuje Osrednjeslovenska regija
Čeprav so manjše regije zabeležile hitro rast, je Osrednjeslovenska regija ostala glavni motor slovenskega gospodarstva. Lani je ustvarila 39,9 odstotka celotne bruto dodane vrednosti (BDV) države, kar pomeni, da skoraj polovica vsega slovenskega BDP nastane v okolici Ljubljane. Podravska regija je prispevala 12,8 %, Savinjska 10,5 %, preostalih devet regij pa od 1,5 do 8,2 %.
Posebno zanimivo je razporeditev po dejavnostih. V storitev največ prispeva osrednjeslovenska regija (46,7 % BDV storitev). Kmetijstvo in gozdarstvo dominira v podravski regiji (14,2 %), sledita savinjska (13,4 %) in jugovzhodna Slovenija (12 %). V industriji vodi osrednjeslovenska regija (28 %), drugo mesto pa zavzema savinjska regija (14 %).
BDP na prebivalca: regionalne razlike vedno večje
Lani je BDP na prebivalca med regijami precej različen. Najvišji je bil v osrednjeslovenski regiji – 47.483 EUR, kar je 2,8-krat več kot v najmanj uspešni zasavski regiji (17.149 EUR). Razlika med najbolj in najmanj uspešno regijo je znašala 95,7 odstotne točke, kar je največ od leta 2000. Razlike se torej povečujejo, kar kaže na vedno bolj neenakomeren razvoj po Sloveniji.
Če pogledamo BDP na zaposlenega, pa so razlike manj izrazite. Največji je bil v osrednjeslovenski regiji (68.959 EUR ali 112,9 % povprečja), najmanjši pa v primorsko-notranjski regiji (52.008 EUR ali 85,2 % povprečja). Razlika med najbolj in najmanj uspešno regijo je 27,8 odstotne točke, kar je celo nekoliko manj kot leto prej (28,7 odstotne točke). Manjša razlika pomeni, da delovne migracije med regijami omilijo razlike v produktivnosti zaposlenih.
Rast zaposlenosti v zahodni, upad v vzhodni Sloveniji
Po ocenah nacionalnih računov je bilo lani v Sloveniji 1.103.879 zaposlenih, kar je 0,5 % več kot predlani. V zahodni Sloveniji je rast zaposlenosti znašala 1 %, v vzhodni Sloveniji pa je upadla za 0,1 %.
Poleg števila zaposlenih je zanimiv tudi delež sredstev za zaposlene v BDP, ki je lani narasel na 51,5 %. V zahodni Sloveniji je ta delež znašal 51,4 %, v vzhodni pa 51,7 %. To pomeni, da se kljub rahli upad rasti BDP v vzhodni Sloveniji sredstva za zaposlene povečujejo, kar kaže na večjo stabilnost plač.
Kdo vodi, kdo zaostaja?
- Pomurska: največja rast BDP (6,7 %), BDP na prebivalca 21.790 EUR (68,7 % državnega povprečja).
- Podravska: prav tako 6,7 % rast, BDP na prebivalca 26.112 EUR (82,4 %).
- Koroška: upad BDP 0,2 %, BDP na prebivalca 22.735 EUR (71,7 %).
- Osrednjeslovenska: prevladuje po BDP na prebivalca (47.483 EUR), po zaposlenosti in deležu BDV (39,9 %).
- Zasavska: najmanj uspešna po BDP na prebivalca (17.149 EUR).
Te številke jasno kažejo, da kljub splošni rasti BDP razlike med regijami ostajajo velike in se celo povečujejo. V praksi to pomeni, da so prebivalci Osrednjeslovenske regije bistveno bolj bogati od tistih v zasavski ali pomurski regiji.
Slovenija se lahko pohvali z rastjo BDP v večini regij, kar je dober znak za nacionalno gospodarstvo. Vendar regionalne razlike in razlike v BDP na prebivalca ostajajo zelo izrazite. Osrednjeslovenska regija še vedno prevladuje, medtem ko nekatere vzhodne in severne regije, kot so Koroška in Zasavska, zaostajajo.
Preberite več:
Ta razvoj nakazuje, da bodo politike za spodbujanje regijskega razvoja ključne za zmanjšanje razlik in zagotavljanje bolj uravnotežene rasti po državi.
