Slovenski bruto domači proizvod je bil v četrtem četrtletju 2025 medletno višji za 2,0 odstotka. Na ravni celotnega leta je rast znašala 1,1 odstotka, kar je opazno manj kot leto prej. Leto 2025 je bilo tako leto zmerne rasti, z izrazitim pospeškom ob koncu leta.
Četrtletna dinamika kaže postopno izboljševanje. Po negativnem prvem četrtletju se je rast krepila in v zadnjem kvartalu dosegla najvišjo medletno stopnjo v letu, kažejo podatki državnega statističnega urada (SURS).
V zadnjem četrtletju je bila ključni motor rasti domača potrošnja. Ta se je povečala za 5,4 odstotka, pri čemer je zasebna potrošnja zrasla za 3,0 odstotka. Gospodinjstva so več trošila predvsem za storitve, kjer je bila rast 3,9-odstotna. Izdatki za trajne proizvode so se povečali za 3,6 odstotka. Državna potrošnja se je povečala za 3,8 odstotka, predvsem zaradi višjih izdatkov za individualne storitve.
Še izrazitejši je bil pospešek pri investicijah. Bruto investicije so bile v četrtem četrtletju višje za 13,2 odstotka. Investicije v osnovna sredstva so zrasle za 12,0 odstotka, pri čemer so investicije v druge zgradbe in objekte poskočile za 22,7 odstotka. Po štirih zaporednih četrtletjih padanja so se povečale tudi investicije v opremo in stroje, in sicer za 8,3 odstotka.
Na ravni celotnega leta so bile bruto investicije višje za 5,5 odstotka, a investicije v stanovanjsko gradnjo so upadle za 7,5 odstotka.
Zunanja menjava zavira rast
Medtem ko je domača potrošnja rasla, je saldo menjave s tujino zaviral BDP. V četrtem četrtletju se je izvoz povečal za 0,5 odstotka, uvoz pa za 4,8 odstotka. Na letni ravni je izvoz zrasel za 0,3 odstotka, uvoz pa za 2,1 odstotka. To pomeni, da je bila rast v veliki meri odvisna od domačega povpraševanja, ne pa od izvoza.
| Kazalnik | 2025 (letno) | 4. četrtletje 2025 |
| BDP | +1,1 % | +2,0 % |
| Domača potrošnja | +2,6 % | +5,4 % |
| Bruto investicije | +5,5 % | +13,2 % |
| Izvoz | +0,3 % | +0,5 % |
| Uvoz | +2,1 % | +4,8 % |
Industrija pada, gradbeništvo raste
Proizvodna struktura razkriva različno sliko po dejavnostih. Predelovalne dejavnosti so se lani skrčile za 1,3 odstotka. Skupina rudarstva, energetike in predelovalnih dejavnosti je bila nižja za 1,1 odstotka.
Nasprotno je gradbeništvo zraslo za 7,3 odstotka na letni ravni, v zadnjem četrtletju pa celo za 16,5 odstotka. Rast je bila izrazita tudi v strokovnih in tehničnih dejavnostih ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih.
Finančne in zavarovalniške dejavnosti so na letni ravni upadle za 1,3 odstotka.
Struktura rasti torej kaže, da je bil lanski BDP bolj podprt z notranjimi storitvenimi in gradbenimi dejavnostmi kot z industrijo in izvozom.
Zaposlenost upada
V četrtem četrtletju je bilo zaposlenih približno 1.103.000 oseb, kar je 0,2 odstotka manj kot leto prej. Na letni ravni se je zaposlenost zmanjšala za 0,4 odstotka oziroma za 4.900 oseb.
Največji upad je bil v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Po drugi strani se je zaposlenost povečala v dejavnostih uprave, obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva.
Leto 2025 se je zaključilo z 1,1-odstotno rastjo, kar kaže na umirjenost. Pozitivni impulzi so prišli iz potrošnje in investicij, negativni iz industrije in zunanje menjave. Vprašanje za 2026 pa ostaja, ali bodo investicije dovolj močne, da nadomestijo šibkejšo industrijsko in izvoz, ali pa bo rast ostala omejena le na notranje povpraševanje.
