Trumpova administracija pripravlja izvršni ukaz, ki bi omejil moč svetovalnih hiš za glasovanje po pooblastilu (proxy advisers) in največjih upravljavcev indeksnih skladov, poroča Wall Street Journal. Gre za obračun s podjetji, ki naj bi po mnenju kritikov imela nesorazmeren vpliv na odločitve v ameriških korporacijah.
Po poročanju Reutersa, ki citira WSJ, uradniki administracije preučujejo izvršni ukaz proti svetovalcema Institutional Shareholder Services (ISS) in Glass Lewis. Različice osnutka predvidevajo bodisi popolno prepoved izdajanja priporočil za glasovanje bodisi vsaj prepoved priporočil za družbe, ki te svetovalce najemajo tudi za svetovalne storitve.
Kdo sta ISS in Glass Lewis
ISS in Glass Lewis nadzorujeta 97 odstotkov trga svetovanj za glasovanje v ZDA. Njuna naloga je analiza predlogov delničarjev in priporočila institucionalnim vlagateljem pred letnimi skupščinami. Ker SEC institucionalnim delničarjem dovoljuje izpolnjevanje fiduciarnih obveznosti prek teh nasvetov, imata podjetji precejšnjo moč.
Vodilni direktorji ju že leta kritizirajo zaradi prevelikega vpliva, institucionalni vlagatelji pa še naprej plačujejo njene storitve. Spor se vrti okrog vprašanja, ali par podjetij diktira korporacijske odločitve ali pa vlagatelji sami odločajo, ali bodo sledili priporočilom.
Kaj se načrtuje za BlackRock, Vanguard in State Street
Poleg proxy advisers so na udaru tudi “velika trojica” upravljavcev indeksnih skladov – BlackRock, Vanguard in State Street. Ta tri podjetja skupaj držijo okoli 30 odstotkov delnic v večini velikih ameriških družb.
Po podatkih WSJ je ena od možnosti obvezati upravljavce skladov, da glasujejo v skladu z željami svojih naročnikov, namesto da sami odločajo. S tem bi razbili koncentracijo glasovalne moči.
Zakaj zdaj: Muskova bitka z ISS
Za temi ukrepi stoji pritisk izvršnih direktorjev, ki ga vodi Elon Musk. Lastnik Tesle je bil razburjen, ko sta ISS in Glass Lewis delničarjem priporočila zavrnitev njegovega nadomestila v vrednosti tisoč milijard dolarjev. Označil ju je za “korporacijska terorista”, ki ogrožata demokracijo delničarjev.
Delničarji so kljub temu prejšnji teden Muskov paket odobrili, kar je le okrepilo njegovo kampanjo proti proxy advisers. Vprašanje je, kolikšen je dejansko njun vpliv, če delničarji glasujejo nasprotno od priporočil.
Tudi Jamie Dimon, vodja JPMorgan Chase, se pritožuje nad proxy advisers in jih označuje za podjetja v navzkrižju interesov, ki imajo preveč moči.
ISS se je za Reuters branil, da posluje transparentno in etično ter da je pod nadzorom SEC že 25 let. Glass Lewis na prošnjo za komentar ni odgovoril.
Bela hiša pravi, da še ni nič odločeno, a pogovori potekajo že tedne.
Kaj bi se spremenilo
Če bi Bela hiša res izvedla ta potez, bi bil to največji udarec proxy advisory sistemu v moderni zgodovini. Moč bi se vrnila upravnim odborom in posameznim delničarjem, vpliv velikih upravljavcev premoženja pa bi se oslabil.
Kritiki morebitnih omejitev opozarjajo, da bi to oslabilo institucionalne mehanizme nadzora v korporacijah in okrepilo management na škodo delničarjev. Zagovorniki reform trdijo, da je nekaj velikih podjetij dobilo preveč moči.
Preberite več:
Ostaja odprto, ali bo in kdaj prišlo do izvršnega ukaza, a že dejstvo, da se o tem resno razpravlja, kaže, da bi se lahko korporacijsko upravljanje v ZDA bistveno spremenilo.
