Belgijska vlada premierja Barta De Weverja je po več kot dvajsetih urah pogajanj dosegla proračunski dogovor za obdobje 2026-2029, vreden 9,2 milijarde evrov. Kot poroča agencija Belga, je sporazum prišel sredi tridnevne splošne stavke, ki je ohromila letalski promet, javni prevoz in šole po vsej državi.
Osrednji del paketa so spremembe davka na dodano vrednost. Splošna stopnja ostaja pri 21 odstotkih, a za nekatere storitve se dviguje s šest na dvanajst odstotkov. Sprememba zadeva hotelske prenočitve, kampiranje, športne dejavnosti, vstopnice za kinematografe in jedi za seboj. Bruseljsko hotelsko združenje BHA je opozorilo, da bo višja stopnja škodila konkurenčnosti belgijskih hotelov. Tradicionalni ponudniki, ki ustvarjajo delovna mesta, bodo tako obdavčeni bolj kot platforme za kratkoročni najem, kot je Airbnb, so poudarili v združenju.
Dražji bo tudi plin, katerega trošarine se postopoma dvigujejo, cenejša pa bo elektrika. Vlada uvaja tudi dvoeursko takso na pakete iz držav zunaj Evropske unije, kar bo podražilo nakupe pri spletnih trgovcih, kot so Shein, AliExpress in Temu. Po ocenah finančne institucije ING bodo spremembe potrošniških davkov prinesle skoraj 950 milijonov evrov leta 2026 in do 1,6 milijarde do leta 2029.
Najbolj vroče je bilo pri indeksaciji plač. Belgija ima avtomatsko indeksacijo, kar pomeni, da plače in pokojnine rastejo skladno z inflacijo. Po novem bo ta mehanizem v letih 2026 in 2028 omejen. Plače se bodo v celoti indeksirale le do višine 4.000 evrov bruto, pokojnine in nadomestila pa do 2.000 evrov. Nad tem pragom bo indeksacija pavšalna, in sicer 80 evrov. Ukrep bo, kot pojasnjuje portal VRT, prizadel približno polovico zaposlenih, posledice pa bodo občutili do konca kariere.
Sindikati so bili ostri. Predsednik največje konfederacije ABVV Bert Engelaar je za Euronews dejal, da sporazum ni uravnotežen. Leva stranka PVDA je ukrep označila za nepoštnega in nesprejemljivega. Njen predsednik Raoul Hedebouw je opozoril, da je prag 4.000 evrov nižji od povprečne plače, vlada pa kaznuje zaposlene, medtem ko zvišuje davke na plin, kurilno olje in gorivo.
Vladne stranke so branile dogovor. Premier De Wever je dejal, da sporazum izboljšuje dolžniško pot Belgije za 32 milijard evrov v tem mandatu. Predsednik stranke MR Georges-Louis Bouchez je poudaril, da ostaja nakupovalna košarica zaščitena, indeksacija pa ohranjena s socialnimi popravki. Tudi predsednik stranke Vooruit Conner Rousseau je zatrdil, da so rešili številne socialne ukrepe, čeprav je priznal, da bo plin postopoma dražji.
Tridnevna stavka, ki jo je organizirala trojica največjih sindikatov, je bila načrtovana že pred doseženim dogovorom. V sredo, 26. novembra, je letališče Charleroi ustavilo vse lete, na bruseljskem letališču pa so odpovedali vse odhodne lete. Stavka je bila odziv na vladne načrte glede pokojninske in delovnopravne reforme. Generalni sekretar konfederacije FGTB je vladni program označil za najostrejši napad na belgijsko socialno državo v zadnjih osemdesetih letih.
Belgija ima najvišji proračunski primanjkljaj v evrskem območju, ocenjen na 5,5 odstotka BDP za leto 2026 pred sprejetjem novih ukrepov. Evropska komisija je proti državi sprožila postopek zaradi prekomernega primanjkljaja. Novi ukrepi naj bi primanjkljaj do leta 2029 znižali na med štiri in 4,5 odstotka BDP, kar pa je še vedno nad evropskim pragom treh odstotkov.
