Belgija edina v EU, kjer minimalna plača pokrije stroške življenja

Polno zaposlen delavec z minimalno plačo na Cipru vsak mesec ostane 916 evrov v minusu. Na Češkem mu zmanjka 803 evre, na Malti 797, v Nemčiji 354. Od 26 držav EU z zakonsko določeno minimalno plačo jih 25 postavlja minimalce pod prag preživetja. Belgija je edina izjema.

Nemška Gisma University of Applied Sciences je v raziskavi primerjala neto minimalne plače z dejanskimi mesečnimi stroški življenja v evropskih mestih. Upoštevala je najemnino garsonjere v bližini središča, hrano, prevoz in režijske stroške.

Na Cipru neto minimalna plača znaša 886 evrov, povprečni mesečni stroški pa 1.802 evra. Ciprski minimalec torej zasluži manj kot polovico tega, kar potrebuje za preživetje. Sledijo Češka, Malta in Nemčija, država, ki jo mnogi še vedno enačijo z blagostanjem. Nemška bruto minimalna plača sicer znaša 2.343 evrov, neto približno 1.600, a najemnina garsonjere v Münchnu ali Frankfurtu zlahka preseže tisoč evrov. Za hrano, prevoz in položnice ostane premalo.

Belgija uspe zaradi kombinacije visoke neto plače in zmernih stroškov bivanja. A ko izračun ponovimo za štiričlansko družino z dvema minimalnima plačama, tudi belgijska družina pristane pri primanjkljaju 768 evrov.

Drugod je še huje. Španska štiričlanska družina z dvema minimalcema beleži primanjkljaj 1.615 evrov mesečno, malteška 2.561 evrov, ciprska več kot 3.000. Raziskovalci so iz izračuna namerno izpustili otroške dodatke in stanovanjske subvencije, da bi pokazali zgolj kupno moč plače brez državne pomoči.

Slovenija v raziskavi ni bila posebej izpostavljena, a izračun po isti metodologiji ni zahteven. Neto minimalna plača po januarskem dvigu znaša približno tisoč evrov. Garsonjera v središču Ljubljane po podatkih Numbea stane več kot tisoč evrov mesečno, preostali stroški življenja pa približno 810 evrov. Ljubljanski minimalec bi potreboval 1.810 evrov, ima pa tisoč. Primanjkljaj 810 evrov ga uvršča med najslabše v EU.

Nominalna razlika med plačo v Sofiji in Münchnu je štirikratna, a sofijski najemnik za garsonjero plača 500 evrov, münchenski pa 1.800. Ko od obeh odštejemo stroške, obema ostane približno enako.

Eurostat razlike med državami meri s standardom kupne moči. Po tem merilu se razpon med najvišjo in najnižjo minimalno plačo v EU skrči s 4,4 na 2,4. Življenjski standard evropskih minimalcev je bolj izenačen, kot razkrivajo nominalni zneski.

Evropska komisija je leta 2022 sprejela direktivo, ki države članice zavezuje, da minimalna plača doseže 50 do 60 odstotkov mediane plač. Ta prag trenutno izpolnjujeta le Slovenija in Francija. Belgija z 49 odstotki mediane je formalno pod njim, a ostaja edina država, kjer minimalna plača dejansko zadošča za življenje.