Cene pogonskih goriv v Sloveniji se bodo v novem 14-dnevnem obdobju le minimalno spremenile. Liter 95-oktanskega bencina se bo od torka podražil na 1,384 evra, dizel se bo pocenil na 1,404 evra, kurilno olje pa bo ostalo tik nad enim evrom (1,007 evra) na liter. Na prvi pogled gre za zanemarljive premike, ki za povprečnega voznika ne pomenijo bistvene razlike. Za gospodarstvo pa zgodba ni tako preprosta.
Država tudi tokrat ohranja regulacijo cen in nespremenjene trošarine. Po ocenah ministrstva bi bile tržne cene brez regulacije občutno višje, kar naj bi potrdilo, da sistem še vedno blaži cenovne pritiske.
Za podjetja, zlasti v logistiki, gradbeništvu in storitvah, kjer so goriva pomemben strošek, je ključna predvsem predvidljivost. Ne toliko absolutna cena, temveč stabilnost pogojev. Regulacija sicer kratkoročno umirja nihanja, hkrati pa briše realne tržne signale. Podjetja tako težje ocenijo, ali so trenutne cene začasno umetno nizke ali dolgoročno vzdržne, kar otežuje načrtovanje za leto 2026.
Pri tem velja poudariti, da regulacija ne pomeni, da strošek izgine. Le prerazporedi se. Del ostane v proračunu, del v maržah, del pa se odloži v prihodnost. Če bodo razmere na naftnih trgih ali tečaj dolarja znova bolj neugodni, bo pritisk na državo, da regulacijo odpravi ali prilagodi, še večji. Takrat bodo podjetja soočena z nenadnim skokom, ne s postopno prilagoditvijo.
Preberite več:
Dodaten element negotovosti je evropski kontekst. Slovenija sodi med države z bolj aktivnim poseganjem v oblikovanje cen goriv, kar lahko pomeni kratkoročno konkurenčno prednost, dolgoročno pa tudi tveganje, če bodo sosednje države hitreje prešle na tržne modele.
