Bencinski turizem iz Avstrije in Italije prisilil Slovenijo v prvi poseg po 700 milijonih litrov državnih rezerv

Minister za energetiko Bojan Kumer je danes napovedal, da bo Slovenija postopoma sproščala državne rezerve naftnih derivatov za boljšo oskrbo bencinskih servisov. Gre za prvi takšen ukrep v zgodovini države. Zavod za blagovne rezerve razpolaga s približno 700 milijoni litrov različnih naftnih derivatov, kar zadošča za 103 dni povprečne dnevne porabe.

Napoved prihaja dan po prvem zasedanju krizne skupine za spremljanje razmer na energetskih trgih, ki jo je Kumer sklical na podlagi ponedeljkovega sklepa vlade. Skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstva, energetskih družb, sistemskih operaterjev in regulatorja, je v sredo ugotovila, da kratkoročno ni resnih tveganj za zanesljivo oskrbo z energijo. Vlada je ob tem razglasila nižjo stopnjo tveganja oskrbe, kar pomeni okrepljeno spremljanje in pripravo energetskih podjetij na morebitne spremembe na trgu.

Med vladnim zagotovilom o stabilnosti in dejanskim sproščanjem strateških zalog je očitno protislovje. Razloži ga povpraševanje, ne ponudba. Dobava naftnih derivatov v Slovenijo poteka brez motenj, a na bencinskih servisih je v zadnjih dneh ponekod občasno zmanjkovalo predvsem dizelskega goriva. Razloga sta dva: logistične težave pri sprotnem polnjenju rezervoarjev in t. i. bencinski turizem, ker so cene goriv v Sloveniji po znižanju trošarin nižje kot v sosednjih državah. Avstrijski in italijanski vozniki polnijo rezervoarje v Sloveniji, kar ustvarja pritisk, ki ga distribucijska mreža ne zmore sproti pokrivati. Sproščanje državnih rezerv je odgovor na to neravnovesje, ne na izpad dobav.

Cene naftnih derivatov so se opolnoči na sredo zvišale, a je bil dvig zaradi znižanja trošarin občutno blažji, kot bi bil sicer. Kumer je na vrhu jedrske energije v Parizu v ponedeljek dejal, da Slovenija ne uvaža nafte neposredno iz Perzijskega zaliva, da tretjino elektrike proizvaja jedrska elektrarna Krško in da največja dobavitelja plina nista v skrbeh glede oskrbe. Dobavitelji plina imajo količine za celotno letošnje leto že zakupljene, Slovenija pa je v zadnjih treh letih vzpostavila dobavne poti iz Alžirije in Azerbajdžana poleg skupnega evropskega trga.

Kratkoročno torej ni nevarnosti. Priprava na zimo 2026/2027 je druga zgodba. Borzne cene plina v Evropi so se v zadnjih dneh zvišale za 25 do 48 odstotkov, skladišča plina v EU pa so trenutno napolnjena le od 20 do 30 odstotkov. Za zanesljivo oskrbo bi morala biti do konca oktobra napolnjena do 90 odstotkov. Polnjenje skladišč ob visokih cenah pomeni, da bodo stroški ogrevanja prihodnjo zimo občutno višji, ne glede na to, kako se bo končal konflikt na Bližnjem vzhodu.

Na globalni ravni je Mednarodna agencija za energijo (IEA) predlagala največje sproščanje strateških zalog nafte v svoji zgodovini, ki bi preseglo 182 milijonov sodov, sproščenih leta 2022 ob ruski invaziji na Ukrajino. Države članice IEA razpolagajo z več kot 1,2 milijarde sodov javnih zalog in 600 milijoni sodov industrijskih zalog pod vladnim nadzorom. Nafta Brent je ta teden ponovno presegla 100 dolarjev za sodček.

Slovenija je v ugodnejšem položaju kot večina Evrope. Nafte z Bližnjega vzhoda ne uvaža neposredno, jedrska elektrarna pokriva tretjino potreb po elektriki, pri plinu so dobavne poti diverzificirane. Posredni učinki pa so neizogibni. Vsak dvig borznih cen nafte in plina se prenese v stroške transporta, ogrevanja in industrijske proizvodnje. Gospodarska zbornica Slovenije je že opozorila, da bodo na udaru predvsem kemična, papirna in živilska industrija. Trošarinska politika lahko blaži cene goriv na črpalkah, ne more pa nevtralizirati širšega inflacijskega pritiska, ki ga dražji energenti prinašajo v celotno gospodarstvo.