Bentley Motors bo ukinil do 275 delovnih mest oziroma približno šest odstotkov celotne delovne sile, je v torek sporočil britanski proizvajalec luksuznih avtomobilov v lasti koncerna Volkswagen. Odpuščanja bodo po poročanju Bloomberga zadevala pisarniška delovna mesta, ne proizvodnje, del zmanjšanja pa bo dosežen z zapiranjem prostih mest in nenadomestitvijo zaposlenih, ki odidejo sami.
Podjetje s sedežem v Crewu v Angliji je lani prodalo 10.131 vozil, 4,8 odstotka manj kot leto prej. Prihodki so se znižali za odstotek na 2,6 milijarde evrov. Kljub padcu je Bentley sedmo leto zapored posloval z dobičkom, operativni dobiček je znašal 216 milijonov evrov, operativna marža pa 8,3 odstotka, poroča Motor1.
Na Bentley pritiskajo ameriške 25-odstotne carine na uvožene avtomobile, ki jih je uvedel predsednik Trump, krčenje kitajskega trga, ki je bil zadnja leta eden ključnih za luksuzne znamke, in po celotni industriji šibkejše povpraševanje po električnih vozilih.
Bentley je leta 2024 odložil cilj popolnoma električne ponudbe z leta 2030 na 2035 in strategijo preimenoval iz Beyond100 v Beyond100+. Prvo električno vozilo, manjši luksuzni SUV, je sprva načrtoval za leto 2026, zdaj pa ga pričakuje konec leta 2026 z dobavami v letu 2027. Do takrat bodo Continental GT, Flying Spur in Bentayga na voljo le s hibridnimi pogoni.
Stroške režejo tudi drugod po koncernu Volkswagen, ki je 10. marca napovedal ukinitev 50.000 delovnih mest v Nemčiji do leta 2030. Predsednik uprave Oliver Blume je v pismu delničarjem zapisal, da koncern deluje v povsem spremenjenem okolju, poroča UPI.
