Banka za mednarodne poravnave (BIS), ki velja za centralno banko centralnih bank, je v letnem poročilu opozorila na nenavaden pojav na finančnih trgih. Cene zlata in ameriških delnic so prvič v zadnjih 50 letih hkrati vstopile v območje, ki ga statistični testi označujejo kot “eksplozivno vedenje”.
“Zlato se je letos obnašalo zelo drugače kot običajno,” je dejal Hyun Song Shin, glavni ekonomist BIS. “Zanimiv pojav je, da je zlato postalo bolj podobno špekulativnemu sredstvu.”
Cena zlata je letos zrasla za 60 odstotkov in se giblje okoli 4200 dolarjev za trojsko unčo. To je največja letna rast od leta 1979. Indeks S&P 500 je od aprilskih minimumov, ki so sledili Trumpovim najavam carin, pridobil 38 odstotkov.
BIS opozarja, da so v preteklosti cene zlata in ameriških delnic dosegle eksplozivno raven ob različnih časih. Zlato je to mejo prebilo leta 1980, po obdobju velike inflacije, ameriške delnice pa ob poku tehnološkega balona leta 2000. V obeh primerih je sledila oštra korekcija.
Glavni znak razvijajočega se balona je po oceni BIS priliv malih vlagateljev. Cene borzno trgovanih skladov, vezanih na zlato (ETF), so letos dosledno trgovale s premijo glede na neto vrednost sredstev, kar kaže na “močan nakupni pritisk v kombinaciji z ovirami za arbitražo”.
“Kadarkoli cene dobro rastejo, vidimo, da se pridružijo drugi vlagatelji, zagotovo tudi mali vlagatelji, in to ne le pri zlatu,” je dodal Shin.
Po podatkih Svetovnega sveta za zlato so globalni skladi ETF v tretjem četrtletju zabeležili rekordni priliv 26 milijard dolarjev. Skupna vrednost sredstev pod upravljanjem je dosegla 472 milijard dolarjev. Severnoameriški skladi so v tem obdobju pritegnili 16,1 milijarde dolarjev, evropski pa 8,2 milijarde.
Nakupi centralnih bank so “jasno postavili zelo trdno podlago za ceno zlata”, je pojasnil Shin. Od leta 2022 centralne banke letno kupijo več kot 1000 ton zlata, kar je dvakrat več od desetletnega povprečja. Med največjimi kupci so Kitajska, Turčija, Poljska in Indija.
Analitiki družbe ING pričakujejo, da bo zlato v letu 2026 v povprečju stalo 4325 dolarjev za unčo. Goldman Sachs napoveduje, da bi cena lahko dosegla skoraj 5000 dolarjev, če bi le en odstotek zasebnih imetnikov ameriških državnih obveznic prešel v zlato. UBS je svojo napoved zvišal na 4200 dolarjev do sredine leta 2026.
Morgan Stanley v novembrski analizi ugotavlja, da je delež zlata v rezervah centralnih bank prvič od leta 1996 presegel delež ameriških državnih obveznic.
BIS je podal tudi širše opozorilo o “naraščajoči krhkosti” okolja, naklonjenega tveganju. Poleg skrbi glede vrednotenj delnic, povezanih z umetno inteligenco, je izpostavil nedavne 20-odstotne padce kriptovalut. Evropska centralna banka in Bank of England sta v zadnjih tednih prav tako opozorili na tveganje balona pri vrednotenjih umetne inteligence.
“Mislim, da bo vedenje tujih vlagateljev pri varovanju pred tečajnimi tveganji zelo pomemben dejavnik za prihodnje gibanje trgov,” je sklenil Shin.
