Predsednik in izvršni direktor BlackRocka Larry Fink je v ponedeljek objavil letno pismo investitorjem z naslovom “Rast skupaj s svojo državo”. Osrednje sporočilo 17-stranskega dokumenta, ki ga pozorno bere celoten finančni svet, je neposredno; klasični portfelj, razdeljen na 60 odstotkov delnic in 40 odstotkov obveznic, po Finkovem mnenju ne zagotavlja več prave razpršenosti. Namesto njega Fink predlaga model 50/30/20, v katerem bi polovico portfelja predstavljale delnice, 30 odstotkov obveznice, preostalih 20 odstotkov pa zasebne naložbe v nepremičnine, infrastrukturo in zasebne kredite.
BlackRock, ki upravlja 14 bilijonov dolarjev in je s tem največji upravljavec premoženja na svetu, je v letu 2025 zabeležil rekordne prilive v višini skoraj 700 milijard dolarjev. Po izračunih družbe dodajanje infrastrukture v portfelj poveča donose in zmanjša nihajnost, saj prihodki iz cestnin in komunalnih storitev praviloma rastejo skupaj z inflacijo. Pokojninski skladi tovrstne naložbe uporabljajo že desetletja, individualni pokojninski portfelji tipa 401(k) pa zaostajajo. Po oceni BlackRocka razlika znaša približno 0,5 odstotne točke boljšega letnega donosa. Ob 40-letnem obrestovanju to pomeni 14,5 odstotka več privarčevanega premoženja ob upokojitvi.
“Sredstva, ki bodo oblikovala prihodnost, od podatkovnih centrov do pristanišč in energetskih omrežij, večini investitorjev niso dostopna,” je zapisal Fink. “So na zasebnih trgih, za visokimi zidovi, skozi katera vstopajo le najbogatejši.”
Fink je velik del pisma namenil tokenizaciji, postopku zapisovanja lastništva nad sredstvi na digitalnih knjigah, ki odpravlja posrednike in poceni trgovanje. Primerjal jo je z internetom leta 1996 in ocenil, da polovica svetovnega prebivalstva že nosi digitalno denarnico na telefonu. BlackRockov sklad BUIDL je že danes največji tokenizirani sklad na svetu, družba pa upravlja skoraj 150 milijard dolarjev v sredstvih, povezanih z digitalnimi trgi. A Fink v istem pismu opozarja, da bi decentralizirane finance lahko ogrozile ekonomski položaj Združenih držav, če bi investitorji začeli bitcoin dojemati kot varnejšo izbiro od dolarja.
Predsednik BlackRocka je predlagal tudi reformo ameriškega sistema socialne varnosti. Zagovarja vzpostavitev diverzificiranega državnega pokojninskega investicijskega sklada z začetno naložbo okrog 1,5 bilijona dolarjev, ki bi dopolnjeval obstoječi Social Security, ne pa ga nadomestil. Trenutni sistem vlaga izključno v ameriške državne obveznice, ki rastejo počasneje od širšega gospodarstva. “To ne bi pomenilo privatizacije Social Security ali prenosa vsega na borzo,” je navedel Fink. “Šlo bi za uvedbo mere razpršenosti.”
Za Finkovim priporočilom stojijo tri velike sile, ki oblikujejo današnje finančne trge.
Svet se usmerja v samozadostnost, ta prehod pa je drag. Evropa gradi lastno obrambno industrijo, tržišča v razvoju razvijajo domačo energetiko, Združene države poskušajo obnoviti proizvodni sektor. Pridobivanje kritičnih mineralov zunaj Kitajske in gradnja tovarn čipov zunaj Tajvana staneta občutno več. “Samozadostnost je draga,” je opozoril Fink in dodal, da banke, korporacije in zadolžene vlade tega prehoda ne morejo več financirati same. Vse večji del financiranja prihaja s kapitalskih trgov, Fink pa poziva vlade, naj pomagajo usmeriti več tega kapitala v domačo rast.
Od leta 1989 je dolar, vložen v ameriško borzno košaro S&P 500, narastel 15-krat bolj kot dolar, vezan na mediano plač. Največji del bogastva je stekel k tistim, ki so že imeli finančna sredstva, ne k tistim, ki so zaslužek gradili z delom. Približno 40 odstotkov Američanov nima nobene izpostavljenosti kapitalskim trgom, v preostanku sveta pa je ta delež še nižji.
Pet let star Anthropic je danes vreden več, kot je bil Google po 15 letih ali Amazon po 22 letih, in to dolgo po tem, ko so podjetja že kotirala na borzi. Fink v tem podatku vidi opozorilo. “Obstaja resnično tveganje, da bo umetna inteligenca poglobila premoženjsko neenakost, če se lastništvo ne razširi vzporedno z njo,” je dodal. Edina rešitev je po njegovem ta, da se posameznikom omogoči vlaganje v tovrstna podjetja, še preden ta pridejo na borzo.
Urednica Semaforja Liz Hoffman je opozorila, da svet, ki ga Fink oriše, pomeni manj učinkovito in dražje gospodarstvo. Združene države znova odpirajo rudnike bakra, ne zato, ker bi bil ameriški baker najcenejši na svetu, pač pa zato, ker je domač. Enaka logika velja za prizadevanja, da bi Intel proizvajal čipe doma, namesto da bi se država v veliki meri zanašala na Tajvan.
Amy Arnott, portfeljska strateginja pri Morningstarju, je za CNBC dejala, da je 20-odstotni delež zasebnih naložb za povprečnega investitorja agresiven. Skupna vrednost zasebnih sredstev na svetovni ravni znaša okrog 14,3 bilijona dolarjev, medtem ko javni trgi dosegajo približno 247 bilijonov dolarjev, zasebna sredstva torej danes predstavljajo le 6 odstotkov celotnega trga. Zadržke je izrazil tudi ameriški finančni minister Scott Bessent, ki ga skrbi, da bi individualni pokojninski računi postali odlagališče za sredstva, ki jih Wall Street težko prodaja.
Finkovo pismo prihaja v trenutku, ko BlackRock po prevzemih GIP, HPS in Preqin vstopa v leto 2026 kot prva družba, ki upravlja premoženje v velikem obsegu, tako na tradicionalnih kot na zasebnih trgih. Do leta 2030 BlackRock načrtuje, da bo več kot 30 odstotkov prihodkov, ki naj bi presegli 35 milijard dolarjev, prihajalo iz zasebnih trgov in tehnologije. Kritiki bodo upravičeno opozorili, da Fink zagovarja naložbeni model, ki neposredno koristi njegovemu podjetju. Sam je to priznal v pismu: “Nekateri bralci bodo trdili, da promoviram lastno knjigo. Pošteno. A gre za knjigo, ki smo jo zavestno izbrali, precej časa pred tem, ko je postala uspešnica.”
