Blokada Hormusa bi inflacijo v evroobmočju potisnila na 5 odstotkov in evro za 8 odstotkov navzdol

Trajna blokada Hormuške ožine bi evroobmočje do leta 2027 pahnila v 5-odstotno inflacijo, rast BDP oklestila za 1,3 odstotne točke in evro pocenila za več kot 8 odstotkov glede na dolar. Tako ocenjuje mednarodna svetovalna hiša Ernst & Young (EY) v marčevski napovedi, ki jo je 3. marca objavila skupina ekonomistov pod vodstvom Mareka Rozkruta. V bazičnem scenariju, ki predvideva le začasne motnje, bi inflacija letos narasla za 0,3 odstotne točke, rast BDP pa bi se skrčila za 0,2 odstotka.

V najslabšem scenariju bi ECB pristala med dvema ognjema; energetski šok bi pritiskal navzgor na cene, upočasnitev rasti pa v nasprotno smer. Ker bi Evropo visoke cene zemeljskega plina prizadele bolj kot ZDA, bi evro po oceni EY depreciral za več kot 8 odstotkov glede na dolar, kar bi uvozno inflacijo dodatno zaostrovalo.

Evroobmočje sicer vstopa v leto 2026 z rastjo 1,3 odstotka, kar je manj kot 1,5 odstotka v letu 2025, a ta primerjava je varljiva. Padec je pretežno optičen, saj je Irska lani s 13,3-odstotno rastjo BDP napihovala skupno statistiko. Brez Irske se bazično pospeševanje nadaljuje. Nemčija po oceni EY raste z 0,6 odstotka, kar je premalo, da bi fiskalni stimulus Berlina dejansko dosegel gospodarstvo. Vrh učinka fiskalnega paketa EY pričakuje šele v letu 2027, ko bi rast v Nemčiji presegla 1,2 odstotka.

Carine so že vračunane v napovedi. Odločitev ameriškega Vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo del Trumpovega tarifnega okvira, za Evropo praktično ne pomeni nič, saj osnovna tarifa za EU ostaja pri 15 odstotkih. EY ocenjuje, da carine letos evropsko rast obtežijo za 0,5 odstotne točke. Slovenija je med bolj izpostavljenimi. Po izračunih EY znaša dejanska tarifna obremenitev slovenskega izvoza v ZDA 20,7 odstotka, kar jo uvršča na tretje mesto med državami EU.

ECB bo po oceni EY obrestne mere zadržala pri 2 odstotkih vse leto 2026. Fed bo stopal bolj počasi in po napovedih v drugi polovici leta znižal obrestne mere za 50 bazičnih točk. Razlika med politikama bo podpirala evro nad ravnjo 1,20 dolarja, kar uvozno inflacijo blaži, izvozno konkurenčnost pa slabi.