Slovensko kmetijstvo ima zaloge dušikovih gnojil le za 45 do 50 odstotkov potreb letine 2026. Lastne proizvodnje nima, nekdanja Tovarna dušika Ruše že leta ne obratuje, 70 odstotkov vseh potreb pa po ocenah predsednika uprave hrvaške Petrokemije Davorja Žmegača pokriva ena sama tovarna v Kutini. V to odvisnost je 28. februarja z blokado Hormuške ožine udarila vojna v Iranu.
Prek Hormuške ožine v normalnih razmerah poteka prevoz tretjine vseh gnojil, ki se na svetu prevažajo po morju. Po podatkih UNCTAD gre za okrog 16 milijonov ton letno, med njimi 67 odstotkov vseh svetovnih pošiljk sečnine, najpomembnejšega dušikovega gnojila. Od izbruha konflikta 28. februarja se je pomorski promet skozi ožino po podatkih analitikov zmanjšal za približno 97 odstotkov. Zalivske države Katar, Savdska Arabija, Bahrajn in Oman po navedbah Mednarodnega inštituta za raziskave prehranskih politik (IFPRI) skupaj proizvedejo 15 milijonov ton sečnine, diamonijevega fosfata in brezvodnega amonijaka letno. Od konca februarja te količine ne morejo zapustiti Perzijskega zaliva.
Sečnina se je od začetka konflikta podražila za 30 odstotkov in na nekaterih trgih že presega 680 dolarjev na tono. Globalni indeks cen dušika Profercy je 12. marca dosegel 293,02 točke, najvišjo raven od novembra 2022 in z največjim tedenskim skokom od oktobra 2021. Kot poroča Euronews, je evropska referenčna cena plina TTF v nekaj tednih narasla z okrog 32 na skoraj 52 evrov na megavatno uro, od cene plina pa je neposredno odvisno okrog 70 odstotkov proizvodnih stroškov dušikovih gnojil. Oxford Economics je po poročanju The Nationala napoved cen gnojil za drugi kvartal 2026 zvišal za 20 odstotkov.
Po navedbah Carnegie Endowment so proizvodnjo morali ustaviti tudi proizvajalci gnojil v Indiji, Bangladešu in Pakistanu, ker so izgubili dobavo katarskega zemeljskega plina. QatarEnergy, ki zagotavlja petino svetovne ponudbe utekočinjenega zemeljskega plina, je razglasilo višjo silo. Egipt, eden največjih afriških izvoznikov gnojil, je izgubil uvoz izraelskega plina in je prisiljen kupovati na vse dražjem svetovnem trgu UZP. Glavni ekonomist FAO Máximo Torero je za NPR ocenil, da izguba zalivskega izvoza povzroča takojšen svetovni primanjkljaj brez hitrih nadomestkov. Za razliko od nafte, države ne vzdržujejo strateških zalog gnojil. Savdska Arabija je sicer zgradila cevovod za izvoz mimo ožine, a je namenjen nafti, ne proizvodom iz amonijaka. Kapitan, ki bi se z ladjo podal skozi ožino kljub nevarnosti napadov z brezpilotnimi letali, bi raje prevažal nafto, ker je vrednost tovora višja, opozarjajo v Carnegie Endowment.
Kmete na severni polobli blokada zadeva v najslabšem možnem trenutku. Marec je mesec drugega gnojenja ozimne pšenice in setve pomladnih kultur. Po poročanju Euronewsa nemški kmetje, ki se jeseni niso uspeli založiti, zdaj kupujejo po tekočih cenah in ugotavljajo, da jim izračuni ne gredo več skupaj. Kmet iz Saške-Anhalte Paul Henschke za tono krušne pšenice dobi 176 evrov, za tono gnojila pa plača več kot trikrat toliko.
Na Slovenijo pritiskata dve krizi gnojil obenem. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je že februarja opozorila vlado, da so se dobavne verige zlomile hitreje in huje, kot je kdo pričakoval. Po podatkih Evropske komisije, ki jih navaja KGZS, je uvoz dušikovih gnojil v EU januarja 2026 znašal le 179.877 ton, torej več kot 80 odstotkov manj kot januarja 2025. Ta padec je sprožila uvedba mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki od julija 2025 uvoznike gnojil z višjimi emisijami CO2 zavezuje k nakupu posebnih certifikatov. Blokada Hormuške ožine je razmere še dodatno zaostrila.
Gostota živinoreje v Sloveniji znaša le 0,9 glave živine na hektar kmetijskih površin. Kmetijsko močne evropske države dosegajo dve glavi na hektar, Nizozemska sedem. Domač hlevski gnoj pri nas niti približno ne more nadomestiti izpada mineralnih gnojil. KGZS opozarja, da so slovenski kmetje v obdobju med letoma 2021 in 2023 porabo dušika že občutno zmanjšali zaradi visokih cen energentov. Leta 2024 se je poraba le rahlo ustalila, a ostala pod predkriznimi ravnmi, zato kmetijstvo v sedanjo krizo vstopa brez prilagoditvenih rezerv. Zbornica od vlade zahteva pobudo na ravni EU za začasno prilagoditev izvajanja CBAM za gnojila, pripravo nacionalnih interventnih ukrepov z možnostjo državnih pomoči in krizno koordinacijo s sektorjem.
Od blokade so občutno pridobile delnice severnoameriških proizvajalcev gnojil z domačimi obrati. Ameriški CF Industries je po poročanju FinancialContent od izbruha konflikta pridobil 13 odstotkov, analitiki pa so napovedi dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo zvišali za skoraj 30 odstotkov. Kanadski Nutrien, ki razpolaga z velikimi kapacitetami za kalij in dušik v stabilnih jurisdikcijah, je pridobil okrog 7 odstotkov.
Torero ocenjuje, da bi ob hitrem odprtju ožine motnje lahko ostale kratkoročne, a tudi če se ladijski promet obnovi, bo po opozorilu Carnegie Endowment obnova proizvodnje in transporta trajala tedne, ki jih kmetje na severni polobli nimajo. FAO je pred izbruhom konflikta napovedovala manj kot odstotek rasti globalnih cen hrane v 2026, zdaj pa po oceni The Nationala pričakuje, da bodo narasle za okrog dva odstotka. Dušikova gnojila so podlaga približno polovice svetovne pridelave hrane, a za razliko od nafte zanje ni niti strateške rezerve niti cevovoda mimo ožine.
En odgovor
Hrana bo nedvomno še dražja. Vprašanje je le, za koliko odstotkov se bo še podražila, in kakšne posledice bo to imelo za vse nas.