Poslanci so na izredni seji državnega zbora po skrajšanem postopku obravnavali predlog novele zakona, ki posega tudi na področje normirancev. Spremembam, ki omiljujejo pogoje za ponovni vstop v sistem obdavčitve z normiranimi odhodki, se obeta podpora večine poslancev.
Gre za pomemben premik v davčni politiki do samostojnih podjetnikov. Sistem normirancev je bil v zadnjih letih večkrat zaostren, kar je del podjetnikov prisililo v prehod na klasično ugotavljanje davčne osnove. To je za mnoge pomenilo več administracije, višje stroške računovodstva in pogosto tudi višjo davčno obremenitev.
Omilitev pogojev za ponovni vstop
Novela predvideva blažje pogoje za tiste, ki so morali iz sistema izstopiti. Po dosedanjih pravilih je bil ponovni vstop časovno in vsebinsko omejen, kar je pomenilo, da podjetnik po preseganju določenih pogojev več let ni mogel nazaj v sistem normiranih odhodkov.
Predlagane spremembe naj bi to obdobje skrajšale oziroma omogočile lažjo vrnitev v sistem. To pomeni večjo fleksibilnost za podjetnike, katerih prihodki nihajo ali ki so enkratno presegli prag zaradi večjega projekta.
Kaj to pomeni za male podjetnike
Sistem normirancev je priljubljen predvsem med manjšimi podjetniki, svetovalci, IT strokovnjaki, kreativnimi poklici in drugimi, ki nimajo visokih dejanskih stroškov. Obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov je administrativno enostavnejša in bolj predvidljiva.
Če bodo spremembe potrjene, bo to pomenilo, da država ne želi dodatno obremenjevati najmanjših poslovnih subjektov, temveč jim omogočiti stabilnejše pogoje poslovanja.
A so spremembe na področju normirancev tudi politično občutljive. Po eni strani gre za podporo podjetništvu, po drugi pa za vprašanje pravičnosti davčnega sistema in primerjave z obdavčitvijo zaposlenih. Če bo zakon potrjen, bo to že tretja večja prilagoditev sistema v zadnjih letih. Za podjetnike je ključno predvsem to, da se pravila ne spreminjajo prepogosto. Stabilnost davčnega okolja je pogosto pomembnejša od same višine obdavčitve.
