Slovenija je po lanskem izbruhu bolezni modrikastega jezika vstopila v leto 2026 z obveznim cepljenjem goveda in drobnice. Rok za izvedbo cepljenja je 24. april, ko se začne sezona krvosesnih mušic, ki prenašajo virus. Podatki Uprave za varno hrano kažejo, da je do 18. februarja cepljenih 174.568 govedi, kar predstavlja 38,6 odstotka populacije. Pri ovcah je delež 19,5 odstotka, pri kozah 14,6 odstotka.
Izbruh v letu 2025 je najbolj prizadel rejce ovac, zato je letošnji program usmerjen predvsem v zaščito drobnice in preprečevanje ponovnega širjenja bolezni. Govedo sicer redkeje kaže klinične znake, a ima ključno vlogo pri epidemiologiji kot rezervoar virusa.
Precepljenost po vrstah živali
| Žival | Število cepljenih | Delež populacije |
| Govedo | 174.568 | 38,6 % |
| Ovce | 16.901 | 19,5 % |
| Koze | 3.598 | 14,6 % |
Za govedo in koze sta predvidena dva odmerka v razmaku treh tednov, prvi do začetka aprila, drugi do konca aprila. Ovce prejmejo en odmerek. Cepljenje ni obvezno za živali, namenjene zakolu pred iztekom roka.
Veterinarska stroka poudarja, da sta uporabljeni cepivi registrirani v Evropski uniji in imata dovoljenje Evropske agencije za zdravila. Karenca za mleko in meso je nič dni. Mleko in meso cepljenih živali sta varna za prehrano takoj po cepljenju.
Izbruh pomeni omejitve premikov živali, dodatne stroške nadzora in tveganje za izvozne tokove. Slovenija pomemben del živine in živalskih proizvodov trži znotraj EU, kjer so veterinarski pogoji strogi. Pomanjkljiva precepljenost povečuje verjetnost lokalnih omejitev.
V javnosti so se pojavile dezinformacije o domnevni oporečnosti mleka in mesa cepljenih živali. Uprava za varno hrano navaja, da za takšne trditve ni znanstvene podlage. Sistem farmakovigilance omogoča spremljanje morebitnih neželenih učinkov, resni zapleti pa so po dosedanjih podatkih izjemno redki.
Preberite več:
Rok za cepljenje se hitro približuje. Če precepljenost ostane pod polovico populacije, ostaja realno tveganje za ponoven izbruh. Za živinorejo, ki že deluje v pogojih visokih stroškov krme in nestabilnih cen mleka, bi to pomenilo dodatno breme. Veterinarska stroka poudarja, da je cepljenje cenejši ukrep v primerjavi z gospodarsko škodo ob izbruhu.
