Bolgarija danes postala 21. članica evroobmočja in prva z dostopom do Črnega morja

Bolgarija je z današnjim dnem uradno uvedla evro kot svojo valuto in postala 21. članica evroobmočja. Balkanska država s 6,4 milijona prebivalcev je s tem zaključila skoraj dvajsetletno pot od vstopa v Evropsko unijo leta 2007 do polne monetarne integracije. Evro tako prvič v zgodovini sega do obale Črnega morja, kar ima v času ruske agresije proti Ukrajini poseben pomen.

Menjalni tečaj med bolgarskim levom in evrom je določen pri 1,95583 leva za en evro, kar ustreza tečaju, po katerem je bil lev vezan na evro v okviru mehanizma deviznih tečajev ERM II že od julija 2020. Za bolgarske državljane to pomeni, da bodo v prehodnem obdobju do konca januarja lahko plačevali tako v levih kot v evrih, brezplačna menjava gotovine pri poslovnih bankah in poštah pa bo mogoča do konca junija. Dvojno označevanje cen bo obvezno še eno leto.

Razdeljena javnost pred zgodovinskim trenutkom

Bolgarska javnost je do zadnjega ostala globoko razdeljena glede uvedbe skupne evropske valute. Po zadnjih podatkih bolgarskega nacionalnega radia iz decembra je kar 57 odstotkov anketirancev nasprotovalo uvedbi evra, medtem ko jo je podpiralo 39 odstotkov. Podobne rezultate je pokazal tudi Eurobarometer, kjer je 49 odstotkov Bolgarov izrazilo nasprotovanje, 39 odstotkov pa podporo. Raziskava agencije Alpha Research iz maja je sicer pokazala tesnejši izid, z 46,8 odstotka proti in 46,5 odstotka za uvedbo evra.

Nasprotovanje je najmočnejše v manjših mestih in na podeželju ter med upokojenci. Glavna skrb je dvig cen, ki je po mnenju številnih državljanov neizbežen ob prehodu na novo valuto. Hrana je bila v Bolgariji novembra dražja za pet odstotkov medletno, kar je več kot dvakrat nad povprečjem evroobmočja. Parlament je sicer letos sprejel zakonodajo, ki nadzornim organom omogoča preiskovanje neupravičenih podražitev in sankcioniranje kršiteljev.

Borjana Dimitrova iz raziskovalne agencije Alpha Research opozarja, da bodo morebitne težave pri prehodu na evro nemudoma postale del politične kampanje. Bolgarija namreč še vedno čaka na oblikovanje stabilne vlade po osmih volitvah v petih letih, trenutna vlada pa je odstopila decembra po množičnih protestih proti korupciji.

Uradniki poudarjajo dolgoročne koristi

Evropska centralna banka in Evropska komisija poudarjata, da bodo kratkoročni inflacijski učinki prehoda na evro skromni. Predsednica ECB Christine Lagarde je na novembrski konferenci v Sofiji ocenila, da bo vpliv na cene znašal med 0,2 in 0,4 odstotne točke, kar je primerljivo z izkušnjami prejšnjih širitev evroobmočja, vključno s Hrvaško leta 2023.

Lagardova je naštela vrsto koristi za Bolgarijo. Odprava valutnih ovir v enotnem trgu bo bolgarskim podjetjem prihranila stroške pretvorbe pri izvozu v evroobmočje, kamor že zdaj usmerjajo 45 odstotkov svojega izvoza. Mala in srednja podjetja naj bi po ocenah ECB skupaj prihranila približno 500 milijonov evrov letno. Poleg tega bo Bolgarija dobila dostop do likvidnostnih mehanizmov ECB, kar bo okrepilo stabilnost njenega bančnega sektorja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob julijski potrditvi bolgarskega vstopa izjavila, da je evro oprijemljiv simbol evropske moči in enotnosti. Podpredsednik komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis pa je poudaril, da pridružitev evroobmočju glede na trenutne geopolitične razmere in rusko agresijo proti Ukrajini pomeni dodatni ščit za bolgarsko gospodarstvo.

Guverner Bolgarske narodne banke Dimitar Radev, ki bo odslej polnopravni član sveta ECB z glasovalno pravico, je zatrdil, da uvedba evra ne pomeni izgube suverenosti, temveč prehod na višjo raven sodelovanja v evropski monetarni arhitekturi.

Širše evroobmočje krepi mednarodni položaj evra

Z bolgarskim pristopom evroobmočje zdaj združuje 21 držav članic EU in približno 357 milijonov prebivalcev. Predsednik Evroskupine Paschal Donohoe je ob tej priložnosti izjavil, da članstvo Bolgarije ne bo le pomemben dosežek za državo, ampak bo okrepilo moč, odpornost in glas celotnega evroobmočja na mednarodni ravni.

Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva, ki je sama bolgarska državljanka, je na novembrski konferenci v Sofiji poudarila, da bo Bolgarija s polnopravnim članstvom v evroobmočju pridobila institucionalni glas pri oblikovanju monetarne politike, ki vpliva ne le na evroobmočje, temveč prek globalne vloge evra tudi na delovanje mednarodnega monetarnega sistema.

Za obstoječe članice evroobmočja bolgarski pristop prinaša predvsem krepitev enotnega trga. Odprava zadnjih valutnih ovir bo poenostavila trgovinske in investicijske tokove, kar koristi zlasti državam z močno izvozno usmerjenostjo. Evropska komisija poudarja, da vsaka širitev evroobmočja krepi finančno stabilnost in kaže, da evropska integracija še naprej napreduje.

Še posebej pomemben je geopolitični vidik. Bolgarija na jugovzhodni meji EU zmanjšuje prostor za ruski strateški vpliv v regiji.

Slovenija med državami z neposrednimi koristmi

Med državami, ki bodo imele neposredne koristi od bolgarskega pristopa k evroobmočju, je tudi Slovenija. Blagovna menjava med državama je leta 2023 dosegla 664 milijonov evrov, s čimer se je Bolgarija uvrstila na 25. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. Slovenski izvoz v Bolgarijo je znašal 395 milijonov evrov, uvoz pa 269 milijonov evrov, kar pomeni trgovinski presežek v višini 126 milijonov evrov.

Ključni izvozni sektor je farmacija, ki predstavlja kar 38 odstotkov celotnega slovenskega izvoza v Bolgarijo. Slovenija je leta 2023 v Bolgarijo izvozila za 151 milijonov evrov farmacevtskih izdelkov, s čimer se uvršča na peto mesto med dobavitelji zdravil na bolgarski trg. Novomeška Krka, ki v Bolgariji zaposluje 70 ljudi, zaseda drugo mesto po količinski prodaji zdravil na recept, tik za domačim proizvajalcem.

Po podatkih agencije Spirit Slovenija v Bolgarijo izvaža 458 slovenskih podjetij, v Sloveniji pa deluje 96 podjetij z bolgarskim kapitalom. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je na avgustovskem slovensko-bolgarskem poslovnem forumu na sejmu Agra v Gornji Radgoni izjavil, da je Bolgarija za Slovenijo pomembna partnerica, sodelovanje pa je mogoče še poglobiti. Agencija Spirit Slovenija vidi priložnosti za slovenska podjetja poleg farmacije še v okoljski in informacijski tehnologiji ter zdravstvenem turizmu.

Za slovenska podjetja uvedba evra v Bolgariji pomeni odpravo stroškov pretvorbe valut in valutnega tveganja pri poslovanju z bolgarskimi partnerji. To bo še posebej občutno pri farmacevtskih izvoznikih, kjer gre za velike in redne pošiljke. Poenostavili se bodo tudi postopki vračila DDV in finančno poročanje za podjetja, ki poslujejo na obeh trgih.

Bolgarija tako z današnjim dnem vstopa v monetarno unijo, ki predstavlja približno 15 odstotkov svetovnega gospodarstva. Pot do polnega izkoriščanja koristi članstva v evroobmočju bo odvisna od sposobnosti bolgarskih oblasti, da zagotovijo politično stabilnost in nadaljujejo z reformami za izboljšanje poslovnega okolja. Po ocenah bonitetne agencije Scope Ratings bi lahko gospodarska rast Bolgarije leta 2026 dosegla 3,2 odstotka, kar je nad prvotnimi napovedmi Evropske komisije.

V evroobmočju zdaj ostaja le še šest držav članic EU z lastnimi valutami, in sicer Danska, Švedska, Poljska, Češka, Madžarska in Romunija. Od teh ima le Danska formalno izjemo od obveznosti uvedbe evra, medtem ko Romunija ostaja edina država z aktivnimi načrti za pristop k skupni valuti.