Po dolgem obdobju prevlade ameriških borznih trgov se je prvič v zadnjih letih več kapitala usmerilo na evropske borze kot na ameriške. Analitiki to pripisujejo predvsem zaskrbljenosti zaradi protekcionistične politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa in nepredvidljivosti njegovih odločitev.
Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da so se milijarde mednarodnega kapitala prelile z ameriških trgov v Evropo, kar je obrnil dolgoletni trend. Med največjimi prejemnicami so Nemčija, Španija in Italija, kapital pa se usmerja tudi na japonski trg. Investicijski direktor Deutsche Bank Vincenzo Vedda je izpostavil, da so vlagatelji konec lanskega leta še močno favorizirali ameriške trge, letos pa so se začeli preusmerjati drugam.
Nemški indeks DAX je od začetka leta kljub nekaj izgubam zrasel za približno 16 odstotkov, medtem ko so ameriški trgi zabeležili skromno rast, manj kot dva odstotka.
Evropske borze pod vplivom geopolitičnih skrbi
Danes so se tečaji delnic na večjih evropskih borzah znižali. Indeks Eurostoxx 50 je ostal tik nad prejšnjo vrednostjo, londonski FTSE 100 pa je izgubil 0,14 odstotka. Frankfurtski DAX je padel za 0,11 odstotka, pariški CAC 40 pa za 0,31 odstotka. Evro je prav tako izgubil vrednost proti dolarju in je trenutno v Frankfurtu vreden 1,1498 dolarja.
Vzrok za previdnost vlagateljev je ameriški napad na iranske jedrske objekte konec minulega tedna, ki je povečal strah pred stopnjevanjem konflikta na Bližnjem vzhodu in morebitnim skokom inflacije, kar bi lahko upočasnilo gospodarsko rast.
Azijske borze večinoma v rdečem
Azijske borze so danes prav tako večinoma beležile padce. Tokijski indeks Nikkei 225 je izgubil 0,15 odstotka, seulski Kospi 0,16 odstotka, tajvanski delniški trg pa je zdrsnil za skoraj dva odstotka. Singapurski STI in avstralski All Ordinaries sta izgubila manj kot pol odstotka. Nasprotno pa so kitajski trgi v Hongkongu in Šanghaju zabeležili rahlo rast.
Vlagatelji so previdni tudi zaradi odločitve ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je ohranila obrestne mere, ter zaradi negotovosti glede nadaljnjega razvoja na Bližnjem vzhodu.
Cene nafte na najvišji ravni v petih mesecih
Cene nafte so zaradi zaskrbljenosti glede oskrbe z energenti na Bližnjem vzhodu danes dosegle petmesečni vrh. Zahodnoteksaška nafta je pridobila 1,51 dolarja in dosegla 75,35 dolarja za sod, brent pa je narasel na 78,53 dolarja.
Trgovci z nafto se bojijo, da bi lahko konflikt pripeljal do zaprtja Hormuške ožine, skozi katero poteka približno petina svetovne oskrbe z nafto. Iran je peti največji proizvajalec nafte na svetu in dnevno proizvede okoli 3,3 milijona sodov.
Globalni finančni trgi so tako pod vplivom političnih napetosti in trgovinskih sprememb, kar vpliva na premike kapitala in nihanja borznih indeksov po vsem svetu. Evropske borze trenutno izkoriščajo priložnost, medtem ko vlagatelji ostajajo previdni zaradi negotovosti ameriške politike in vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu.
