Borzni teden: Kaj se zgodi, ko rast postane problem?

Wall Street je trgovanje v petek zaprl v plusu: Dow Jones na 46.245 točkah (+1,08 %), S&P 500 na 6.603 (+0,98 %), Nasdaq na 22.273 (+0,88 %). Toda teden se je končal z največjimi izgubami od pomladi: S&P 500 je v tem tednu izgubil več kot 2 %, Nasdaq okoli 3 %. Evropske borze so jim sledile s padci med 0,5 % in 0,9 %, medtem ko so regionalne borze zabeležile najnižje promete v letu. Nvidia je v sredo objavila odlične rezultate, a vlagatelji so že v četrtek začeli prodajati – ne zaradi slabih novic, temveč ker niso bili več prepričani, kako dolgo lahko rast še traja. John Williams iz ameriške centralne banke je v petek rešil položaj z napovedjo možnega znižanja obrestnih mer decembra, vendar ostaja temeljno vprašanje – kako dolgo lahko tehnološki sektor še raste s tem tempom.

Nihanje za 1.100 točk v enem dnevu

Četrtek je pokazal, kako negotovi so postali trgi. Dow Jones je trgovanje odprl 700 točk v plusu po Nvidijinih rezultatih iz srede – prihodki rastejo, marže solidne, napovedi nad pričakovanji. Do enajstih se je začela prodaja. Zaključek: Dow -400 točk, S&P 500 -1,6 %, Nasdaq -2,2 %. Sprememba za 1.100 točk v indeksu Dow Jones v enem samem dnevu se je zgodila šele štirikrat v zgodovini – trikrat leta 2008 med finančno krizo in enkrat aprila letos.

Indeks strahu – VIX, ki meri, koliko vlagatelji plačujejo za zavarovanje pred padcem trga – je skočil čez 26, najvišje od aprila. AMD pade 8 % v četrtek in še 4 % v petek. Oracle izgubi 7 % v petek. Indeks proizvajalcev čipov (SOX) pade 5 % v četrtek. Bitcoin zdrsne pod 86.000 dolarjev, nadaljuje proti 80.000 in beleži najslabši mesec od leta 2022.

Petek je prinesel okrevanje. John Williams, predsednik ameriške centralne banke v New Yorku, je v govoru v Čilu dejal, da obstaja “prostor za nadaljnje prilagajanje” obrestnih mer. Trg je to razumel kot napoved znižanja decembra. Verjetnost za znižanje za 25 bazičnih točk je skočila s 39-40 % na 70-73 % po orodju, ki spremlja pričakovanja trgovcev. Donosnost na desetletno državno obveznico je padla pod 4,05 %. Rast se začne, a ne zaradi zaupanja v gospodarstvo – temveč zaradi pričakovanj, da bo centralna banka v sistem vbrizgala več likvidnosti.

Ostaja vprašanje: če Fed znižuje obrestne mere, ali to pomeni, da se gospodarstvo upočasnjuje? In če se upočasnjuje, zakaj imajo delnice razmerje med ceno in dobičkom čez 30?

Evropa: Nizozemski proizvajalci čipov plačujejo račun

Panevropski indeks STOXX 600 pade okoli 0,9 % v petek. Londonski FTSE 100 ta dan zapre trgovanje na 9.472 točkah (-0,6 %), nemški DAX na 23.096 (-0,8 %), francoski CAC 40 na 7.944 (-0,5 %).

Nizozemska podjetja, ki proizvajajo opremo za čipe, so najbolj prizadeta: BE Semiconductor pade 7 % v petek, ASML 7 %, ASMI 5,8 %. Ta podjetja niso objavila slabih rezultatov – le del so iste globalne proizvodne verige, ki nenadoma izgleda bolj ranljiva kot pred tednom. Finančni sektor izgublja, ker postaja prihodnost obrestnih mer negotova. Avtomobilska industrija pada, saj se evropski proizvajalci še vedno borijo s kitajsko konkurenco. Energetska podjetja in proizvajalci osnovnih izdelkov so edini ostali stabilni, saj se tja vlagatelji zatekajo, dokler čakajo, kaj se bo zgodilo naprej.

Regionalne borze: Promet na najnižjih ravneh

Ljubljana: SBITOP tedenska trgovanja zapre na 2.414,86 točke (-0,83 %). Promet za celoten teden je znašal 11,12 mio. evrov. NLB pade 1,69 % na 175 evrov, Krka izgubi 1,45 % in zapre na 204 evrih, Zavarovalnica Triglav 2,11 % na 55,60 evra. Delnice Pošte Slovenije so ves teden ostale na 67,50 evra – cena se ni premaknila, ker ni bilo dovolj transakcij.

Zagreb: CROBEX ob koncu delovnega tedna pade 0,82 % na 3.732,10 točke. Promet za celoten teden je znašal 755.000 evrov, pri čemer je sam petek prinesel 40 % celotnega prometa. Zagrebačka banka je zabeležila najslabši rezultat: padec za 19,18 % na 5,90 evra. Končar Elektroindustrija je vodila po prometu s 431.636 evri, medtem ko so imeli vsi drugi vrednostni papirji zanemarljivo trgovanje.

Beograd: BELEX15 delovni teden zaključi s padcem 0,20 % na 1.228,48 točke. Promet 88,51 mio. dinarjev (755.000 evrov) je najšibkejši v tekočem letu. Od tega je trgovanje z delnicami prineslo le 16,13 mio. dinarjev (138.000 evrov). Republika Srbija s svojo obveznico RSO25211 je ustvarila promet 64,3 mio. dinarjev – več, kot je znašalo celotno trgovanje z delnicami. Delež tujih vlagateljev je bil 1,89 %, kar v absolutnih številkah pomeni okoli 14.000 evrov. Beograjska borza v praksi deluje kot trg državnega dolga, ne kot mesto, kjer se trguje z lastništvom nad podjetji.

Kaj sledi

Teden je pokazal, da vlagatelji ne vedo več, kaj storiti z dobrimi novicami. Nvidia objavlja rezultate, ki so boljši od pričakovanj – delnica pade. Ameriška centralna banka napoveduje možnost znižanja obrestnih mer – trg raste, a ne zato, ker verjame v gospodarstvo, temveč ker računa na cenejši denar.

Temeljni problem ni v številkah, ki jih podjetja objavljajo. Problem je v tem, da vlagatelji niso več prepričani, ali imajo sedanje cene delnic smisel. S&P 500 z razmerjem med ceno in dobičkom čez 30 lahko obstane le, če podjetja še naprej rastejo s tem tempom. Če se tempo upočasni, padec ne bo postopen.

Naslednji teden prinaša zahvalni dan v Ameriki in skrajšano trgovanje v petek. Manjše število aktivnih trgovcev pomeni, da je lahko vsako gibanje – v katero koli smer – hitrejše in močnejše kot običajno. Če ameriška centralna banka še naprej pošilja signale o znižanju obrestnih mer, je mogoča še ena kratka rast. A ena slaba novica iz gospodarstva ali politike lahko sproži prodajo, ki bo hitrejša od četrtkove.

Regionalne borze čakajo na spremembo, ki ni niti na obzorju. Ljubljana vzdržuje promet 11 mio. evrov tedensko, Zagreb s 755.000 evri nima dovolj aktivnih udeležencev za resnejše trgovanje, Beograd s 138.000 evri prometa z delnicami več sploh ne deluje kot borza v pravem smislu.