Finančni minister Klemen Boštjančič je potrdil pripravljenost Slovenije, da prevzame del jamstev za obsežen evropski kredit Ukrajini. Gre za finančno operacijo v vrednosti 140 milijard evrov, ki jo načrtuje Evropska unija za podporo Kijeva v prihodnjih letih.
Minister je po srečanju z evropskimi kolegi pojasnil, da jamstva ne pomenijo takojšnjih izdatkov iz slovenskega proračuna. »To so pogojne obveznosti. Plačali bi le, če bi prišlo do težav z odplačevanjem,« je dejal Boštjančič za Slovensko tiskovno agencijo.
Zapleti okoli ruskega denarja
Bruselj išče način, kako financirati ukrajinsko obrambo in obnovo brez dodatnega obremenjevanja nacionalnih proračunov. Rešitev naj bi bila v uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, ki ga evropske institucije zadržujejo kot sankcijo za invazijo na Ukrajino.
Težava je v tem, da večji del tega premoženja leži pri belgijski finančni instituciji Euroclear. Bruselj zato potrebuje soglasje vseh članic za tak korak, saj gre za pravno občutljivo področje. Belgijska vlada zahteva, da tveganja ne bi nosila sama – če bi Rusija vložila tožbo ali sprejela protiukrepe, bi morale biti zraven vse članice.
Premier Bart De Wever je bil pri tem jasen: brez trdnih jamstev vseh članic in brez vključitve ruskega premoženja iz drugih držav ne bo dal zelene luči.
Razdeljenost v Bruslju
Medtem ko Slovenija pristaja na jamstva, pa nekatere članice vztrajajo pri nasprotovanju. Slovaški premier Robert Fico odprt nasprotuje celotni zamisli. Po njegovem mnenju bi kredit le podaljšal vojno, saj bi Kijeva lahko računal na denar še vsaj dve leti. Bratislava je jasno sporočila, da ne bo sodelovala v nobenem programu, ki temelji na ruskem premoženju.
Podobno stališče ima Madžarska, kar ni presenetljivo glede na dosedanje zadržke Budimpešte do vojaške pomoči Ukrajini.
Previdnost tudi v Ljubljani
Čeprav Slovenija načelno podpira pomoč Ukrajini, pa jamstva vendarle prinašajo določeno tveganje. Če bi kredit ostal neodplačan, bi morale članice poseči v proračune. Obseg obveznosti za posamezno državo še ni znan, saj se pogajanja o delitvi bremena še nadaljujejo.
Boštjančič sicer poudarja, da gre za »varnejšo« obliko pomoči kot neposredne donacije, saj naj bi se kredit sčasoma vrnil. Vprašanje je le, kdaj in pod kakšnimi pogoji.
Dolga pot do dogovora
Evropska komisija mora zdaj pripraviti konkretne predloge, kako zagotoviti finančna sredstva za Kijev v letih 2026 in 2027. Oktobra so voditelji na vrhu v Bruslju razpravljali cel dan, a dogovora niso dosegli. Formulacije v sklepih so postale precej mehkejše kot prvotno načrtovano.
Poleg evropskih dvomov ostaja odprto tudi vprašanje sodelovanja drugih zaveznikov. Velika Britanija in Kanada sta izrazili zanimanje, medtem ko Japonska, ki prav tako hrani ruska sredstva, molči.
Če bo dogovor uspel, bo to eden največjih evropskih finančnih zalogajev za Ukrajino. Če ne, bo Bruselj moral poiskati druge poti – najverjetneje bolj boleče za nacionalne proračune.
