Razprava o dvigu minimalne plače se je znova preselila na politično raven, tokrat z neposrednim odgovorom vlade na očitke gospodarstva. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je po terenski seji vlade v Radovljici poudarila, da Slovenija že dolgo ni imela tako ugodnih bonitetnih ocen in da te po njenem mnenju jasno odražajo dobro stanje javnih financ in širše gospodarske slike.
Po besedah Bratuškove so vse večje bonitetne agencije v zadnjem obdobju izboljšale oceno Slovenije, kar razume kot potrditev pravilnosti ekonomske politike vlade. Ob tem je izpostavila tudi, da je bil javnofinančni primanjkljaj v preteklem letu nižji od načrtovanega in se je ustavil pri 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda, kar po njenem kaže na odgovorno upravljanje javnih financ.
Argument vlade je zadolževanje za investicije
Ministrica je posebej poudarila strukturo zadolževanja države. Po njenih navedbah je šel celoten znesek zadolževanja v letu 2025 v investicije in ne v tekočo porabo. S tem je zavrnila očitke, da se država zadolžuje za kratkoročne ukrepe brez razvojnega učinka. Zadolževanje za investicije po njenem pomeni razvoj in je primerljivo z ravnanjem lastnikov podjetij, ki dobro vedo, kdaj je dolg upravičen.
Bratuškova je dodala, da navedeni podatki morda demantirajo del gospodarstvenikov, ki vladi očitajo, da s socialnimi ukrepi ogroža stabilnost javnih financ. Ob tem je izpostavila tudi osebno stališče, da bi morali tisti, ki menijo, da je tisoč evrov neto minimalne plače previsok znesek, sami poskusiti živeti s takšnim dohodkom.
Ostra retorika iz vrst Levice
Razprava se je zaostrila z odzivom ministra za delo Luka Mesca, ki je v televizijski oddaji poudaril, da se proti dvigu minimalne plače pogosto oglašajo tisti, katerim sto evrov ne predstavlja bistvene razlike v življenjskem standardu. Posebej se je dotaknil razmer v družbi Petrol, kjer so opozorili na nujnost racionalizacije poslovanja zaradi višjih stroškov dela.
Mesec je pri tem izpostavil razmerje med plačami vodstva in zaposlenih na minimalni plači ter opozoril, da se razprava pogosto osredotoča na najnižje dohodke, medtem ko so razlike na vrhu plačne lestvice redkeje predmet javne debate. Takšna primerjava po njegovem mnenju razkriva neravnovesja, ki jih zgolj razprava o minimalni plači ne more nasloviti.
V Gospodarski zbornici Slovenije medtem vztrajajo, da je zaradi rasti stroškov dela ogrožen obstoj več tisoč podjetij in več deset tisoč delovnih mest. Razkorak med stališči vlade in gospodarstva se tako ne zapira, temveč se seli na raven interpretacije istih številk.
Preberite več:
Bonitetne ocene in fiskalni kazalniki so za vlado dokaz stabilnosti in manevrskega prostora, za del gospodarstva pa ne odražajo pritiska, s katerim se podjetja soočajo na ravni stroškov dela in konkurenčnosti. Razprava o minimalni plači tako postaja simbol širšega konflikta med socialnimi cilji in ekonomsko realnostjo podjetij, ki bo v prihodnjih mesecih očitno še dobivala nove razsežnosti.
