Brazilska centralna banka je bila med prvimi, ki je po pandemiji zvišala obrestne mere. Kljub visokim stroškom zadolževanja krediti rastejo zaradi fintech podjetij in višjih dohodkov prebivalstva.
Brazilija ima z 15 odstotki eno najvišjih obrestnih mer med velikimi gospodarstvi, a bančni krediti so leta 2024 zrasli za 11,5 odstotka, izdaja podjetniških obveznic pa za 30 odstotkov. Mednarodni denarni sklad v novi analizi pojasnjuje, zakaj denarna politika kljub temu deluje.
Da bi povprečne posojilne obrestne mere v gospodarstvu zrasle za 1 odstotno točko, mora centralna banka ključno obrestno mero dvigniti za 1,4 odstotne točke. Razlog: 40 odstotkov vseh kreditov v Braziliji predstavljajo državno usmerjena posojila, ki se na spremembe odzivajo počasneje.
Kaj poganja rast kreditov
Kreditno rast poganjata višji dohodki prebivalstva in širjenje finančne vključenosti. Leta 2024 so digitalne banke in druga fintech podjetja obvladovala četrtino trga kreditnih kartic in več kot 10 odstotkov osebnih posojil. Večja konkurenca je znižala koncentracijo v bančnem sektorju in pritisnila na obrestne mere uveljavljenih bank.
Obvezniško financiranje podjetij se je v zadnjem desetletju potrojilo, k čemur so pripomogle davčno izvzete obveznice.
Denarna politika deluje
Brazilska centralna banka je bila prva med velikimi centralnimi bankami, ki je po pandemiji začela dvigovati obrestne mere. Po obdobju sproščanja je septembra 2024 začela nov cikel zaostrovanja. Inflacija je avgusta dosegla 5,1 odstotka, kar je nad 3-odstotnim ciljem.
Obseg novih posojil pada od aprila. Brazilsko gospodarstvo kaže znake ohlajanja ob zaostreni denarni in fiskalni politiki.
