Brent nazaj nad 104 dolarje v 24 urah, Nasdaq izgubil 0,84 odstotka, evroobmočje na robu stagflacije

Trumpova obljuba “produktivnih pogovorov” z Iranom je v ponedeljek Dow Jonesu prinesla 631 točk rasti, Brent je v enem dnevu izgubil 11 odstotkov, vlagatelji so že računali na konec štiritedenskega konflikta. V torek do poldneva ni ostalo od tega praktično nič. Nasdaq Composite je zaključil z izgubo 0,84 odstotka pri 21.762 točkah, nafta Brent se je povzpela nazaj nad 104 dolarje za sod, iz Teherana pa so prišli ostri demantiji o kakršnih koli pogajanjih z Washingtonom. Cikel upanja in razočaranja, ki se na trgih ponavlja že od začetka marca, je v torek dobil nov, posebej neprijeten dodatek: prve trde dokaze, da vojna na Bližnjem vzhodu že povzroča gospodarsko škodo v Evropi.

Podatek, ki bi moral zaskrbeti vsakega evropskega podjetnika in vlagatelja, je prišel zjutraj, preden so se odprle borze. Hitri indeks nabavnih menedžerjev za evroobmočje (PMI), ki ga objavlja S&P Global, je marca padel na 50,5 s februarskih 51,9. Analitiki so pričakovali 51,0. A pozornost zasluži tisto, kar se skriva pod površino kompozitnega indeksa: skok vhodnih stroškov v predelovalni industriji za 10,6 točke je bil največji, odkar se ti podatki zbirajo, torej v celotnem obdobju od poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja. V storitvenem sektorju je bil 5,2-točkovni skok drugi največji po pandemičnem marcu 2022. Dobavni roki so se podaljšali na najdaljše od sredine leta 2022, skoraj izključno zaradi motenj v pomorskem prometu skozi Hormuško ožino.

Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob objavi podatkov zapisal, da ti “sprožajo alarm pred stagflacijo”. Izraz je natančno izbran: stroški naraščajo najhitreje v treh letih, rast pa se obenem upočasnjuje na raven, ki je komaj še pozitivna. Francija je z vrednostjo kompozitnega indeksa 48,3 uradno v krčenju že tretji zaporedni mesec. Nemška predelovalna industrija se po zaslugi obrambnih naročil sicer drži nad vodo z 51,4, a celotna nemška ekonomija se je z 51,9 upočasnila na trimesečno dno. Bert Colijn, ekonomist pri ING, je za CNBC komentiral, da je vojna “razgalila ranljivosti evroobmočja” in da se napovedana pospešitev rasti z njo izjalovlja. Trgi po poročanju Reutersa zdaj vračunavajo vsaj dve zvišanji obrestnih mer ECB po 25 bazičnih točk v letošnjem letu, kar je popoln preobrat od pričakovanj stabilne monetarne politike izpred meseca dni.

Evropske borze so na te podatke reagirale presenetljivo milo. Vseevropski indeks STOXX 600 je po razgibanem dnevu zaključil z rastjo 0,4 odstotka pri 579 točkah, a ta mirnost je varljiva. Kot poroča Reuters, so dobiček vodile telekomunikacijske in energetske delnice, finančne in obrambne pa so izgubljale, kar je tipični profil trga, ki računa na dolgotrajno visoke cene energije in se boji za potrošnjo. Frankfurtski DAX je izgubil 0,23 odstotka: SAP je padel za skoraj 4 odstotke, BASF pa je pridobil 4 odstotke. Kemično podjetje, ki profitira od visokih cen surovin, ki jih samo predeluje, in tehnološki velikan, ki ga drži nazaj strah pred recesijo, sta bila v torek nekakšen miniaturni portret razdeljenosti evropske ekonomije.

Na Wall Streetu je torkova seja potrdila vtis, da so ponedeljkov dobički povsem odvisni od Trumpovih objav na omrežju Truth Social. S&P 500 je zdrsnil za 0,37 odstotka na 6.556 točk, Dow Jones za 0,18 odstotka na 46.124 točk. Padce so vodile tehnološke delnice, Salesforce je izgubil 6,23 odstotka, IBM 3,08 odstotka, Microsoft 2,68 odstotka. Indeks manjših podjetij Russell 2000 je medtem pridobil 0,45 odstotka, saj so manjša, na domači trg usmerjena podjetja manj izpostavljena globalnim motnjam. Indeks strahu VIX je poskočil na 26,95 točke, donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic pa je narasla na 4,39 odstotka. Wall Street Journal je v torek popoldne poročal, da Pentagon načrtuje napotitev 3.000 vojakov elitne 82. zračnodesantne divizije na Bližnji vzhod, Trump pa je novinarjem v Beli hiši dejal, da ZDA “govorijo s pravimi ljudmi” in da Iranci “noro želijo dogovor”. Taka mešanica vojaške mobilizacije in diplomatske retorike trge drži v stanju neprekinjene napetosti.

Na naftnem trgu je neskladje med besedami in dejanji najbolj očitno. Po ponedeljkovem strmem padcu z rekordnih 112 dolarjev za sod, ki ga je sprožila Trumpova napoved petdnevne prekinitve napadov na iransko energetsko infrastrukturo, je Brent v torek po podatkih CNBC zaključil pri 104,49 dolarja, WTI pa pri 92,35 dolarja. V sredo zjutraj, 25. marca, so se cene spet obrnile navzdol. Po podatkih Reutersa je Brent padel za približno 6 odstotkov na 98,31 dolarja, WTI pa za 5 odstotkov na 87,65 dolarja. Razlog: New York Times je poročal, da so ZDA Iranu poslale 15-točkovni načrt za končanje konflikta, Trump pa je izjavil, da je Iran ponudil “gesto dobre volje” v zvezi z energetskimi tokovi skozi ožino. Obenem je Pentagon napovedal napotitev dodatnih 2.000 vojakov v regijo. Nihanje v razponu 15 dolarjev na sod v dveh dneh ni volatilnost, ki bi jo trg lahko dolgo prenašal brez posledic za realno ekonomijo.

Zlato je v torek zaključilo pri približno 4.400 dolarjih za trojsko unčo, v sredo zjutraj pa je po podatkih Trading Economics poskočilo nad 4.560 dolarjev. Cena plemenite kovine, ki je letos že presegla 5.500 dolarjev, preden je februarja strmo padla, ostaja 45 odstotkov višja kot pred letom dni. Na trgu zemeljskega plina se sliki po celinah močno razlikujeta: ameriške terminske pogodbe Henry Hub se gibljejo pri 2,84 dolarja za MMBtu, saj domači trg ostaja dobro založen. Evropa je v drugačnem položaju, odkar je Katar v začetku marca po iranskem napadu z dronom zaprl obrat Ras Laffan, ki zagotavlja približno petino globalne ponudbe utekočinjenega zemeljskega plina. Evropska centralna banka v marcovski projekciji predvideva le 0,9-odstotno rast BDP evroobmočja v letu 2026, a tudi ta številka temelji na predpostavki, da se bo konflikt razrešil razmeroma hitro. Vsakodnevno nihanje med upanjem in razočaranjem na trgih je nadležno. Podatki PMI, ki so v torek prišli iz Frankfurta, Pariza in Bruslja, pa sporočajo, da škoda v realnem gospodarstvu nastaja že zdaj, ne glede na to, kdaj bo prišel mir.