Vlada je na dopisni seji potrdila dopolnjen predlog državnega proračuna za leto 2027. Vsebina dokumenta ostaja enaka kot v prvotni različici, ki jo je vlada sprejela septembra. To pomeni, da se načrtovani prihodki, odhodki in proračunski primanjkljaj niso spremenili.
Po zakonodajnem postopku mora vlada v 30 dneh po predstavitvi proračuna v državnem zboru pripraviti dopolnjen predlog. Ta temelji na obravnavi amandmajev poslancev ter na zadnjih analizah gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna v tekočem letu. Tokrat so ministri odločili, da nobeden od vloženih amandmajev ne bo sprejet, zato je proračun za leto 2027 ostal nespremenjen.
Brez sprememb pri prihodkih, odhodkih in primanjkljaju
Načrtovani prihodki države v letu 2027 znašajo 15,97 milijarde evrov, kar je podobno kot v prejšnjih letih, ko so prihodki postopno naraščali predvsem zaradi gospodarske rasti in višjih davčnih prilivov. Odhodki so določeni pri 18,11 milijarde evrov, kar pomeni, da bo proračunski primanjkljaj znašal 2,13 milijarde evrov oziroma 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Vlada pojasnjuje, da želi z uravnoteženim proračunskim načrtom ohraniti stabilne javne finance in hkrati omogočiti nadaljevanje ključnih naložb, zlasti na področjih infrastrukture, zdravstva in zelenega prehoda. Po besedah finančnega ministrstva je cilj postopno zniževanje primanjkljaja v prihodnjih letih, saj fiskalna pravila Evropske unije zahtevajo previdno upravljanje javnih sredstev.
Čeprav so bili nekateri poslanski predlogi usmerjeni v povečanje posameznih postavk, predvsem na področjih sociale in izobraževanja, vlada meni, da bi takšne spremembe preveč obremenile proračunsko bilanco. Zato je sprejela odločitev, da vse vložene amandmaje zavrne.
Stabilnost in previdnost
Vlada ocenjuje, da trenutno gospodarsko okolje zahteva previdnost in odgovornost pri porabi državnega denarja. Po večletnih proračunskih izzivih, povezanih s pandemijo in energetsko krizo, želi Slovenija ohraniti finančno vzdržnost in zaupanje mednarodnih institucij.
Med prioritetami ostajajo vlaganja v prometno infrastrukturo, digitalizacijo javnega sektorja in povečanje energetske učinkovitosti.
Odločitev vlade o nespremenjenem proračunu ni presenečenje, saj gospodarski kazalniki ne kažejo večjih odstopanj od napovedi. Po podatkih statističnega urada se gospodarska rast v Sloveniji v zadnjih mesecih sicer nekoliko umirja, a ostaja pozitivna.
Preberite več:
Kljub temu finančni strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna upočasnitev gospodarske aktivnosti ali rast stroškov javnega sektorja lahko v prihodnjih letih povzročila pritiske na proračun. Vlada bo morala zato pozorno spremljati razmere in se po potrebi prilagoditi.
