Stopnja brezposelnosti v Evropski uniji ob koncu leta 2025 ostaja presenetljivo stabilna, kljub šibki gospodarski rasti in vse bolj očitnim znakom ohlajanja v industriji. Po decembrskih podatkih Eurostata je bila brezposelnost v EU-27 pri 5,9 odstotka, kar je enako kot mesec prej in tudi nespremenjeno glede na december 2024. V območju evra je bila stopnja nekoliko višja, 6,2 odstotka, a se je v mesečni in letni primerjavi celo rahlo znižala.
Evropski trg dela tako ostaja razmeroma odporen. Kljub inflacijskim šokom, zaostrenim finančnim pogojem in geopolitični negotovosti se množična izguba delovnih mest ni zgodila. A agregatni podatki skrivajo velike razlike med državami članicami, ki se zrcalijo v zelo različnih stopnjah brezposelnosti in strukturnih težavah posameznih gospodarstev.
Sever in srednja Evropa še vedno najuspešnejša
Na dnu lestvice brezposelnosti ostajajo države z izrazito napetimi trgi dela. Češka in Malta imata tudi konec leta najnižjo brezposelnost v EU, okrog 2,5 do 3 odstotke. Nizke stopnje beležijo tudi Poljska, Nemčija in Nizozemska, kjer kombinacija demografije, industrijske strukture in visoke zaposlenosti omejuje rast brezposelnosti.
Te države se vse pogosteje soočajo ne z brezposelnostjo, temveč s pomanjkanjem delovne sile, kar postaja zaviralni dejavnik gospodarske rasti. Paradoks evropskega trga dela je, da ima Unija hkrati regije z rekordno nizko brezposelnostjo in regije s kronično visoko brezposelnostjo.
Jug Evrope ostaja problematičen
Na drugem koncu lestvice so države z dolgoletnimi strukturnimi izzivi. Španija tudi decembra ostaja država z najvišjo brezposelnostjo v EU, blizu 12 odstotkov, sledi Grčija z okoli 9,5 odstotka. Visoke stopnje brezposelnosti beležijo tudi Italija, Francija in Švedska, kjer se poleg cikličnih dejavnikov kopičijo težave s produktivnostjo, demografijo in rigidnimi trgi dela.
Posebej občutljiva ostaja brezposelnost mladih. V EU je bila decembra pri 14,7 odstotka, v območju evra pri 14,3 odstotka. Čeprav se je v zadnjem letu rahlo znižala, ostaja eden ključnih dolgoročnih problemov, predvsem v južnih državah članicah.
V tem evropskem kontekstu je Slovenija še vedno med uspešnejšimi državami. Po eksperimentalni statistiki državnega statističnega urada je bila anketna stopnja brezposelnosti decembra 2025 pri 5,1 odstotka, kar je občutno pod povprečjem EU in območja evra.
V letni primerjavi je bila brezposelnost 1,6 odstotne točke višja kot decembra 2024, kar kaže, da se tudi slovenski trg dela postopno hladi. Slovenija tako ostaja v boljšem položaju od povprečja Evropske unije.
