Brezposelnost v Sloveniji še naprej pada, na zavodu več prijav zaradi stečajev

Slovenski trg dela je marca pokazal nadaljnje izboljšanje. Število registriranih brezposelnih se je znižalo na 45.760 oseb, kar je skoraj pet odstotkov manj kot februarja. Na letni ravni je sprememba minimalna, brezposelnost je bila nižja za 0,2 odstotka, kar potrjuje stabilizacijo trga dela na relativno nizki ravni.

V ospredju je zdaj vprašanje strukture in dinamike zaposlovanja. Podatki Zavoda za zaposlovanje kažejo, da trg dela ostaja aktiven, a hkrati vse bolj občutljiv na dogajanje v gospodarstvu. Marca se je iz evidence brezposelnih odjavilo 6.873 oseb, od tega se jih je zaposlilo ali samozaposlilo 4.721. To je skoraj pet odstotkov več kot mesec prej, kar kaže na solidno povpraševanje po delu.

Na drugi strani se je na novo prijavilo 4.537 brezposelnih, kar je več kot februarja in tudi več kot v enakem obdobju lani. Posebej izstopa rast prijav zaradi stečajev, ki so se na letni ravni povečale za več kot trikrat. To je pomemben signal, da se v ozadju že pojavljajo posamezni pritiski v gospodarstvu.

Največ novih brezposelnih prihaja iz predelovalnih dejavnosti, trgovine, gostinstva in gradbeništva, kar sovpada z dejavnostmi, ki so najbolj občutljive na nihanja naročil in stroškov.

Ključni kazalniki trga dela (marec 2026)

Strukturni premiki v ozadju

Podrobnejši pogled razkrije bolj kompleksno sliko. Največ brezposelnih ostaja v starejši starostni skupini nad 50 let, ki predstavlja več kot tretjino vseh brezposelnih. Hkrati ostaja visok tudi delež dolgotrajno brezposelnih.

Na izobrazbeni ravni največji delež brezposelnih predstavljajo osebe z osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo, kar kaže na dolgoročno neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.

Regionalne razlike ostajajo velike

Brezposelnost se je marca znižala v skoraj vseh regijah, najbolj izrazito v Murski Soboti in na Ptuju. Kljub temu regionalne razlike ostajajo pomembne.

Na letni ravni brezposelnost narašča v nekaterih večjih gospodarskih središčih, kot so Velenje, Maribor in Ljubljana, medtem ko se v vzhodnih regijah še naprej znižuje. To kaže na različno dinamiko med industrijskimi in storitvenimi območji.

Manj prostih delovnih mest na letni ravni

Delodajalci so marca prijavili skoraj 13.000 prostih delovnih mest, kar je več kot februarja, vendar manj kot pred letom. V prvem četrtletju je bilo razpisanih 36.648 delovnih mest, kar je 5,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Največ povpraševanja ostaja v proizvodnji, gradbeništvu, zdravstvu in storitvah z nižjo zahtevano kvalifikacijo, kar potrjuje strukturne značilnosti slovenskega trga dela.

Prosta delovna mesta (marec 2026)

Slovenski trg dela ostaja stabilen, z nizko brezposelnostjo in solidnim zaposlovanjem. Hkrati pa podatki kažejo prve znake sprememb v dinamiki.

Rast novih prijav, zlasti zaradi stečajev, ter manj prostih delovnih mest na letni ravni nakazujejo, da se trg postopno ohlaja. Za zdaj gre za omejene premike, vendar bodo prihodnji meseci ključni za oceno, ali gre za začasno nihanje ali začetek širšega trenda.