Švicarska stopnja brezposelnosti po mednarodni definiciji ILO je med tretjim četrtletjem 2024 in tretjim četrtletjem 2025 narasla s 4,7 na 5,1 odstotka. Povprečje 27 držav EU je v istem obdobju ostalo nespremenjeno pri 5,7 odstotka. Kot poroča portal Swissinfo, razkorak med švicarskim trgom dela in evropskim povprečjem tako ni več tako velik, kot je bil.
Rast brezposelnosti je bila v Švici občutnejša kot v sosednjih državah. V Nemčiji in Franciji se je stopnja dvignila za 0,3 odstotne točke, v Avstriji za 0,2, v Italiji pa je ostala nespremenjena pri 5,6 odstotka.
Ekonomist Giovanni Ferro-Luzzi z Univerze v Ženevi je za Swissinfo pojasnil, da Švica kot izrazito izvozno gospodarstvo globalne pretrese občuti hitreje in močneje od večine članic EU. Ameriške carine, ki so leta 2025 dosegle 39, nato pa 15 odstotkov, so neposredno prizadele industrijo. ZDA so drugi največji trgovinski partner Švice za Evropsko unijo. Švicarsko gospodarstvo dodatno obremenjuje frank, ki je konec januarja dosegel najvišjo raven v primerjavi z dolarjem od leta 2015.
Daniel Kopp iz Švicarske sindikalne zveze je za isti portal pojasnil, da močna valuta posebej prizadeva kovinsko in strojno industrijo ter urarstvo. V urarski panogi so lani odpustili le 835 delavcev, čeprav je izvoz upadal drugo leto zapored. Posledice lajša skrajšani delovni čas s subvencijami države.
Najhuje je odneslo farmacijo in biotehnologijo. Po podatkih barometra trga dela kadrovske agencije von Rundstedt je ta sektor lani beležil skoraj 30 odstotkov vseh odpuščanj v državi. Ferro-Luzzi ocenjuje, da je vzrok zaenkrat cikličen, a opozarja na tveganje strukturnih sprememb, če bo Trumpova vlada nadaljevala pritisk na to panogo. Selitev farmacevtske proizvodnje v ZDA je med njenimi prednostnimi nalogami.
V finančnem sektorju je odpuščanja pognal zlasti prevzem Credit Suisse s strani UBS, ki je v treh letih po svetu odnesel več kot 36.000 delovnih mest, kot je izračunala švicarska javna televizija SRF.
Narašča tudi dolgotrajna brezposelnost. Leta 2023 je bilo v Švici okoli 70.000 ljudi brez dela dlje kot leto dni, lani jih je bilo že 84.000. Delež dolgotrajno brezposelnih po podatkih državnega sekretariata za gospodarstvo SECO sicer ne presega 10 odstotkov, a ekonomisti opozarjajo, da daljša odsotnost s trga dela občutno zmanjšuje možnosti za vrnitev.
Obenem se krčijo prosta delovna mesta. Še leta 2022 jih je Švica beležila rekordnih 130.000, lani je ta številka padla pod 90.000. SECO za leto 2026 napoveduje rast BDP v višini le 1,1 odstotka in zmerno nadaljnjo rast brezposelnosti. Strukturno pomanjkanje delovne sile, pogojeno s staranjem prebivalstva, pa bo po napovedih strokovnjakov dolgoročno občutno v zdravstvu, gradbeništvu in gostinstvu.
