Evropska komisija bo do 10. februarja odločila, ali bo odobrila največji prevzem v zgodovini Googlovega lastnika Alphabeta, poroča Reuters. Gre za 32 milijard dolarjev vreden nakup izraelskega podjetja za kibernetsko varnost v oblaku Wiz, ki bi lahko preoblikoval globalni trg varnosti v oblaku in okrepil položaj Google Clouda v tekmi z Amazonom in Microsoftom.
Komisija lahko posel odobri brez pogojev ali z zahtevami po koncesijah, lahko pa odpre poglobljeno preiskavo, če ima resne pomisleke o konkurenčnih učinkih. Ameriško ministrstvo za pravosodje je transakcijo odobrilo že novembra lani, zaključek posla pa se pričakuje v prvi polovici letošnjega leta.
Alphabet je prevzem napovedal 18. marca lani, ko je ponudil 32 milijard dolarjev v gotovini za newyorško podjetje, ki ga je le štiri leta prej ustanovila četverica izraelskih podjetnikov. S tem je več kot podvojil svojo prejšnjo rekordno ponudbo – leta 2012 je za Motorolo Mobility odštel 12,5 milijarde dolarjev.
Ustanovitelji podjetja Wiz – izvršni direktor Assaf Rappaport, tehnični direktor Ami Luttwak, podpredsednik za izdelke Yinon Costica in podpredsednik za inženiring Roy Reznik – so diplomanti elitne izraelske obveščevalne enote 8200, ki velja za inkubator kibernetskih podjetij. Ista ekipa je leta 2012 ustanovila podjetje Adallom, ki ga je Microsoft leta 2015 kupil za 320 milijonov dolarjev.
Wiz je dosegel bliskovito rast. Od ustanovitve januarja 2020 do sredine leta 2022 je postal najhitreje rastoče programsko podjetje v zgodovini, saj je v 18 mesecih skočil z milijona na 100 milijonov dolarjev letnih ponavljajočih se prihodkov. Do leta 2024 je ta številka narasla na približno 500 milijonov dolarjev, cilj za letos pa je milijarda. Med strankami ima že 45 odstotkov podjetij s seznama Fortune 100, vključno s Slackom, BMW in DocuSignom.
Rappaportova ekipa je julija 2024 zavrnila prejšnjo Alphabetovo ponudbo v višini 23 milijard dolarjev, saj so nameravali podjetje pripeljati na borzo. A načrti za javno ponudbo so se razblinili ob šibkem trgu, Google pa je marca lani dvignil ponudbo za skoraj 40 odstotkov.
Za Google je pridobitev Wiza ključna v tekmi za oblak. Google Cloud z 13-odstotnim deležem svetovnega trga zaostaja za Amazonovim AWS (30 odstotkov) in Microsoftovim Azurom (20 odstotkov), po podatkih Synergy Research Group za drugo četrtletje 2025. A rast Google Clouda je krepka – 32 odstotkov medletno v primerjavi s 17 odstotki pri AWS, čeprav Azure z 39 odstotki raste še hitreje.
Trg varnosti v oblaku, kjer deluje Wiz, je vreden okrog 40 milijard dolarjev in raste s 13- do 19-odstotno letno stopnjo, do leta 2030 pa naj bi presegel 75 milijard dolarjev, ocenjuje Grand View Research. Umetna inteligenca in prehod podjetij v oblak pospešujeta povpraševanje po varnostnih rešitvah, saj so kibernetski napadi vse pogostejši in naprednejši.
Prevzem Wiza je tudi največja transakcija na področju kibernetske varnosti v zgodovini in največji izraelski tehnološki izstop doslej. Wiz bo po zaključku posla ostal neodvisna platforma pod okriljem Google Clouda, njegova orodja pa bodo še naprej delovala na vseh večjih oblakih, vključno z AWS, Azurom in Oraclom.
Regulatorni nadzor nad tehnološkimi prevzemi se je v zadnjih letih zaostroval. Evropska komisija je lani odprla več preiskav proti ameriškim tehnološkim velikanom, tudi Googlu, zaradi kršitev zakona o digitalnih trgih. Bruselj je marca 2025 Alphabetu sporočil, da njegovo ravnanje pri iskalniku in trgovini Google Play ni skladno s pravili DMA.
Toda za razliko od teh preiskav gre pri Wizu za prevzem podjetja, ki z Googlom ni neposredno tekmovalo, temveč dopolnjuje njegovo ponudbo. Wiz tudi po prevzemu ne bo ekskluzivno vezan na Google Cloud, kar zmanjšuje argumente za konkurenčne pomisleke.
Odločitev Komisije bo tako test, kako strogo bodo evropski regulatorji obravnavali prevzeme s strani velikih tehnoloških podjetij v času, ko nova predsednica Ursula von der Leyen napoveduje »nov pristop k politiki konkurence«, ki naj bi bil bolj naklonjen evropski konkurenčnosti. Kritiki opozarjajo, da bi milejši pristop lahko omogočil prevzeme, ki dolgoročno škodijo inovacijam.
