Evropska komisija je napovedala hiter in odločen odziv na sankcije, ki jih je Trumpova administracija uvedla proti arhitektu evropske digitalne zakonodaje, nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, poroča Reuters.
Washington je Bretona in štiri aktiviste proti dezinformacijam uvrstil na seznam oseb s prepovedjo vstopa v ZDA zaradi domnevnega cenzuriranja ameriških družbenih omrežij. Ukrep je neposredno povezan z evropskim Aktom o digitalnih storitvah (DSA), ki od velikih tehnoloških platform zahteva strožje ukrepanje proti nezakonitim vsebinam.
EU ima suvereno pravico do urejanja gospodarske dejavnosti v skladu z demokratičnimi vrednotami, so poudarili v Bruslju in od Washingtona zahtevali pojasnila, poroča Euronews. Spor se je zaostril po tem, ko je Evropska komisija platformi X naložila kazen 120 milijonov evrov zaradi kršitev DSA, kar je bila prva kazen po tej zakonodaji, poroča CNBC.
Lastnik X-a Elon Musk je po kazni pozval k ukinitvi Evropske unije, Bretona pa je označil za evropskega tirana. Namestnica ameriškega državnega sekretarja Sarah Rogers je Bretona označila za arhitekta DSA in mu očitala, da je grozil Musku pred lanskim intervjujem s Trumpom.
Washington je prejšnji teden napovedal, da bi lahko tarča protiukrepov postala tudi evropska podjetja, med njimi Accenture, DHL, Siemens, Mistral in Spotify, kar bi lahko imelo širše posledice za čezatlantsko poslovanje.
Breton je sankcije na omrežju X označil za lov na čarovnice in jih primerjal z McCarthyjevim obdobjem v ZDA. Opozoril je, da je za DSA glasovalo 90 odstotkov Evropskega parlamenta in da so ga soglasno podprle vse države članice.
Poleg Bretona so na seznamu sankcioniranih še vodji nemške organizacije HateAid Anna-Lena von Hodenberg in Josephine Ballon, izvršni direktor Centra za boj proti digitalnemu sovraštvu Imran Ahmed ter soustanoviteljica Globalnega indeksa dezinformacij Clare Melford.
DSA od velikih platform zahteva pojasnjevanje odločitev o moderiranju vsebin, preglednost oglaševanja in dostop raziskovalcev do podatkov. Za neskladnost predvideva kazni do šest odstotkov letnega svetovnega prometa.
