Evropska komisija je zavrnila pozive k ponovni zamrznitvi Pakta za stabilnost in rast, mehanizma fiskalnih pravil, ki državam članicam omejuje proračunski primanjkljaj na tri odstotke BDP in javni dolg na 60 odstotkov. Komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je po zasedanju Euroskupine dejal, da gre za upočasnitev rasti, ne za recesijo, in da suspenzija pravil ni potrebna, poroča Reuters.
“Podaljšan konflikt z Iranom bi lahko povzročil znaten stagflacijski šok za evropsko gospodarstvo, z višjimi cenami energije, višjo inflacijo in strožjimi pogoji financiranja,” je dodal Dombrovskis. Po analizi komisije bi rast BDP v EU letos lahko bila za 0,4 odstotne točke nižja od jesenske napovedi, ki je predvidevala 1,4-odstotno rast. Če se motnje podaljšajo, bi bil udarec do 0,6 odstotne točke v letih 2026 in 2027. Inflacija v evrskem območju, sprva napovedana pri dveh odstotkih, bi lahko poskočila za dodatno odstotno točko.
Banka Italije je 3. aprila objavila revidirane napovedi: BDP letos +0,5 odstotka namesto prvotno napovedanega +1,0, v neugodnem scenariju z nafto nad 150 dolarji in gasom nad 120 evri na megavatno uro pa nič rasti in recesija –0,6 odstotka leta 2027, poroča Il Fatto Quotidiano. Proračunski primanjkljaj že zdaj presega tri odstotke in je po podatkih Istat dosegel 3,1 odstotka BDP. Vlada Meloni je v enem mesecu sprejela dva dekreta za znižanje trošarin na goriva v skupni vrednosti nad milijardo evrov, pokrila pa jih je iz viška DDV-ja in neporabljenih sredstev za emisijske kupone.
Avstrija je v še težjem položaju, saj je Svet EU julija 2025 proti Dunaju sprožil postopek presežnega primanjkljaja, potem ko je ta leta 2024 dosegel 4,7 odstotka BDP. Do leta 2028 bi se moral znižati pod tri odstotke, a bonitetna agencija Scope Ratings ocenjuje, da vlada tega cilja ne bo dosegla. Javni dolg se bliža 86 odstotkom BDP, gospodarstvo je od leta 2019 zraslo le za 1,7 odstotka, kar je med najslabšimi v evrskem območju. Avstrijski finančni minister Markus Marterbauer je obenem eden od petih podpisnikov pisma, ki zahteva obdavčitev vojnih dobičkov energetskih družb.
Slovenija za zdaj ostaja pod kritičnim pragom treh odstotkov. Primanjkljaj sektorja država je leta 2025 po podatkih SURS znašal 2,5 odstotka BDP, javni dolg pa 65,7 odstotka. A Euroskupina je novembra 2025 Slovenijo uvrstila med države “z grožnjo neskladnosti” pri rasti neto izdatkov. Fiskalni manevrski prostor za financiranje interventnih ukrepov je zato omejen. Vsak nov paket za blažitev energetske draginje Ljubljano približuje meji, ki bi sprožila postopek presežnega primanjkljaja.
Predsednik Euroskupine Kyriakos Pierrakakis je dejal, da morajo biti nacionalni ukrepi za blažitev draginje začasni, ciljno usmerjeni in ne smejo ustvarjati novih strukturnih težav. Isto sporočilo je leta 2022, po začetku ruske invazije na Ukrajino, podal njegov predhodnik, a se je takratna zamrznitev pakta izkazala za dveletno. Tokrat Bruselj ponavlja, da se zgodovina ne sme ponoviti.
