Bruselj obšel Pariz in podpisal sporazum z Mercosurjem

Evropska unija in štiri južnoameriške države so danes v paragvajski prestolnici sklenile največje prosto trgovinsko območje na svetu. Ursula von der Leyen in António Costa sta v Gran Teatro José Asunción Flores, kjer je bil leta 1991 ustanovljen Mercosur, podpisala sporazum z Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem. Pogajanja so trajala 26 let.

“Odločamo se za pošteno trgovino namesto carin, za produktivno dolgoročno partnerstvo namesto izolacije,” je dejala predsednica Evropske komisije. Sporazum zajema več kot 700 milijonov potrošnikov in 30 odstotkov svetovnega BDP.

Kdaj stopi v veljavo

Sporazum ima dva dela. Prvi je začasni trgovinski sporazum, ki zadeva samo trgovino. Ratifikacija v nacionalnih parlamentih ni potrebna, dovolj je glasovanje v Evropskem parlamentu in sklep Sveta. Evropski parlament bo glasoval februarja ali marca. Drugi je širši partnerski sporazum, ki poleg trgovine ureja politični dialog, trajnostni razvoj, človekove pravice in krizno upravljanje. Ratificirati ga morajo vsi nacionalni parlamenti 27 držav članic in parlamenti držav Mercosurja. Sporazum med EU in Kanado (CETA) se začasno uporablja od leta 2017, a ga je ratificiralo šele 17 držav. Analitiki zato pričakujejo polno ratifikacijo partnerskega sporazuma z Mercosurjem šele leta 2027 ali pozneje.

Ali je to končno

Še zdaleč ne. Emmanuel Macron je prejšnji teden na X zapisal, da “podpis sporazuma ne pomeni konca zgodbe”. Francija bo nadaljevala nasprotovanje v Evropskem parlamentu.

Po anketi YouGov iz januarja letos bi 63 odstotkov vprašanih v šestih evropskih državah sporazum ustavilo. Razlogi – krčenje amazonskega gozda in nepoštena konkurenca za evropske kmete.

Nekateri evroposlanci napovedujejo, da bodo sporazum predložili Sodišču EU. Če bi sodišče ugotovilo neskladnost z evropsko zakonodajo, bi se ratifikacija lahko zavlekla še za leta.

Glasovanje v Svetu EU

Svet EU je 9. januarja s kvalificirano večino odobril podpis. Razmerje: 21 držav za, pet proti, ena vzdržana. Francija, Avstrija, Madžarska, Irska in Poljska so glasovale proti, Belgija se je vzdržala.

Italija je sprva zahtevala dodaten čas, a je nazadnje glasovala za. Komisija ji je v zameno ponudila zgodnejši dostop do 45 milijard evrov sredstev skupne kmetijske politike od leta 2028 in zamrznitev ogljičnega davka na uvoz gnojil.

Koliko je vreden sporazum

Sporazum odpravlja carine na več kot 90 odstotkov blaga med obema trgoma. Mercosur bo odpravil carine na 91 odstotkov izvoza EU, unija na 92 odstotkov izvoza Mercosurja. Obdobje uvajanja je 15 let.

Blagovna menjava med EU in Mercosurjem je leta 2024 znašala 111 milijard evrov. Komisija napoveduje, da se bo izvoz EU do leta 2040 povečal za 39 odstotkov oziroma 48,7 milijarde evrov. Uvoz iz Latinske Amerike naj bi narasel za 16,9 odstotka. Evropska podjetja bodo pri carinah prihranila štiri milijarde evrov letno, sporazum pa naj bi ustvaril 440.000 novih delovnih mest.

Kvote za meso

Uvoz občutljivih kmetijskih proizvodov ostaja omejen s kvotami. EU bo lahko letno uvozila 99.000 ton govedine po znižani carini 7,5 odstotka, kar je 1,5 odstotka domače proizvodnje. Za perutnino je kvota 180.000 ton oziroma 1,3 odstotka proizvodnje EU.

Francija je izpogajala zaščitno klavzulo – če uvoz iz Mercosurja v občutljivih sektorjih naraste za več kot pet odstotkov, lahko EU ponovno uvede carine.

Svet EU in Evropski parlament sta se 17. decembra lani dogovorila o uredbi, ki določa avtomatičen začetek preiskav, če domače cene padejo ali izvoz iz Mercosurja naraste za osem odstotkov.

Sporočilo Washingtonu in Pekingu

Za EU je sporazum geopolitična zmaga. Administracija Donalda Trumpa krepi protekcionizem, Kitajska pa širi vpliv v Latinski Ameriki. Komisija je pogajanja zaključila decembra 2024, da bi odprla nove trge namesto tistih, ki jih je EU izgubila zaradi ameriških carin.

EU bo s sporazumom dobila tudi dostop do kritičnih surovin. Brazilija ima 20 odstotkov svetovnih zalog grafita in niklja, Argentina pa tretje največje zaloge litija na svetu.

Slovenija podpira sporazum

Vlada je danes pozdravila podpis. Po navedbah ministrstva za gospodarstvo analiza Ekonomske fakultete kaže, da bo učinek sporazuma za Slovenijo majhen, a pozitiven.

Slovenskim podjetjem, zlasti malim in srednjim, bo sporazum olajšal izvoz. Ohranja pa vse standarde EU za varnost hrane in varstvo potrošnikov.

Ključno glasovanje v Strasbourgu

Zdaj je vse odvisno od Evropskega parlamenta. Glasovalne koalicije so vse bolj nepredvidljive. EPP in socialdemokrati podpirajo sporazum, a velik del poslancev iz Francije, Poljske in Irske bo verjetno glasoval proti.

Nekateri parlamentarni viri omenjajo možnost tajnega glasovanja, ki bi evroposlance zaščitilo pred pritiski doma. O načinu glasovanja še niso odločili.