Evropska komisija je sprejela industrijsko pomorsko strategijo, ki po več kot dveh desetletjih krčenja evropskega ladjedelništva spreminja pravila igre. Namesto stroge doktrine omejevanja državnih pomoči, ki je evropska ladjedelništva desetletja silila v obrambni položaj, medtem ko so azijski tekmeci rasli na masivnih subvencijah, Bruselj zdaj odpira vrata aktivni industrijski politiki. Do leta 2035 naj bi evropske ladjedelnice zgradile ali predelale do 10.000 trajnostnih plovil.
Evropsko ladjedelništvo je v zadnjih dvajsetih letih izgubilo velik del tržnega deleža v segmentu velikih trgovskih ladij, ki je skoraj v celoti prešel v roke ladjedelnic iz Južne Koreje, Kitajske in Japonske. Po podatkih panožnega združenja SEA Europe azijska ladjedelništva evropskim ponujajo cene, ki so 30 do 40 odstotkov nižje od evropskih, zlasti zahvaljujoč ugodnim posojilom kitajskih bank. Evropska ladjedelništva so preživela v nišah potniških križark, luksuznih jaht, vojaških plovil in specializiranih ladij, a pritisk se zaostruje tudi tam.
Komisija letne potrebe za dekarbonizacijo evropske flote ocenjuje na 2,4 do 8,5 milijarde evrov, je zapisano v strategiji. Za preobrazbo flote na celinskih plovnih poteh bo potrebnih še 2,6 do 7,8 milijarde, za plovila v sektorju vetrnih elektrarn na morju pa štiri milijarde evrov samo za temeljne konstrukcije in ladje za namestitev turbin. Ta sredstva bodo dostopna prek programa Obzorje Evropa, Sklada za inovacije, Instrumenta za povezovanje Evrope in prihodkov iz sistema EU ETS. Komisija bo v okviru strategije vzpostavila tudi Alianso za pomorske industrijske vrednostne verige, prek katere bo usklajevala naložbe in krepila evropski položaj v ključnih pomorskih tehnologijah.
Tretji steber strategije naslavlja dvojno rabo: plovila, ki služijo civilnim in vojaškim namenom obenem. V razmerah, ko se države članice po ruskem napadu na Ukrajino pospešeno oborožujejo, Komisija prek strategije spodbuja gradnjo mornaričkih in varnostnih plovil izključno v evropskih ladjedelnicah. Med predvidenimi instrumenti je tudi podporni mehanizem za gradnjo trajektov z vojaškimi specifikacijami.
Za Hrvaško, ki ima dolgo ladjedelniško tradicijo in je med pristopnimi pogajanji z Unijo morala korenito prestrukturirati ladjedelniško panogo, strategija prinaša okvir, kakršnega doslej ni bilo. Ladjedelništva 3. maj, Brodosplit in Tehnomont lahko zdaj konkurirajo za obnovo flote družbe Jadrolinija, pa tudi za naročila evropskih ladjarjev, ki bodo iskali hibridne in električne rešitve za izpolnitev pogojev za evropske spodbude. Brodosplit je že lani sporočil pripravljenost za gradnjo plovil za evropski obrambni sistem, vključno s podmornicami.
Strategija prihaja v času, ko konflikt v Perzijskem zalivu in skoraj popolna zaustavitev ladijskega prometa skozi Hormuško ožino dokazujeta, kako hitro se lahko prekinejo globalne oskrbovalne verige. Komisar za trajnostni promet Apostolos Tzitzikostas je ob predstavitvi strategije dejal, da gre za obnovljeno ambicijo za evropsko vodstvo na morju. Revizija direktive o javnih naročilih, ki bo predvidoma obravnavana v drugem četrtletju 2026, bo uvedla necenovne zahteve v korist plovil, grajenih v Uniji.
