Evropska komisija je v četrtek dala zeleno luč državam članicam, ki želijo obdavčiti izredne dobičke energetskih podjetij v času iranske krize. Komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je na zaslišanju v Evropskem parlamentu dejal, da državam nič ne preprečuje uvedbe takšnega davka, Komisija pa preverja možnost usklajenega pristopa na ravni celotne unije.
Izjava je odgovor na pismo, ki so ga Komisiji poslale Avstrija, Nemčija, Italija, Portugalska in Španija. Pet držav zahteva, da se nepričakovani dobički, ki so posledica bližnjevzhodne krize, pravičneje porazdelijo. Cene goriv v Evropi so poskočile, odkar je Iran zaprl Hormuško ožino, skozi katero poteka petina svetovnega prometa z nafto in plinom.
Ukrep ne bi bil brez precedensa. Unija je začasen davek na izredne dobičke uvedla že leta 2022, po ruski invaziji na Ukrajino, ko so cene energentov prav tako skokovito narasle.
Komisija obenem pripravlja sveženj ukrepov za pomoč državam. Med njimi so nižje obdavčenje električne energije v primerjavi s fosilnimi gorivi in prilagoditve evropskega sistema trgovanja z emisijami, ki naj preprečijo skok cene ogljika.
Dombrovskis je zavrnil bolj korenite posege. Splošna odstopna klavzula, ki bi državam omogočila porabo brez omejitev fiskalnih pravil, po njegovih besedah za zdaj ni na mizi. Pogoj za njeno aktivacijo je huda gospodarska recesija, ki je v evrskem območju trenutno ni. Komisija je ta mehanizem nazadnje uporabila med pandemijo covida-19, ko je Evropa zdrsnila v najglobljo recesijo po drugi svetovni vojni.
Stališče bo razočaralo Rim. Italijanska premierka Giorgia Meloni je isti dan v parlamentu dejala, da sproščanja fiskalnih pravil ob zaostreni krizi ne bi smeli obravnavati kot tabu.
Dombrovskis je opozoril, da je fiskalni manevrski prostor držav danes ožji kot v prejšnjih krizah. Primanjkljaji in dolg so višji, obrestne mere prav tako, države pa se soočajo še z nujnimi izdatki za obrambo. Napovedal je, da bo vpliv iranske vojne na gospodarstvo v ospredju majske napovedi Komisije, in ponovil, da bi se lahko rast v EU letos in prihodnje leto znižala za do 0,6 odstotne točke.
Za Slovenijo, ki je kot majhno odprto gospodarstvo izpostavljeno energetskim šokom, je ključno vprašanje, ali se bo Ljubljana pridružila skupini držav, ki zahtevajo usklajeno obdavčenje izrednih dobičkov. Doslej se slovensko ime na pismu petih držav ni pojavilo.
