Bruselj opozarja, da neciljani ukrepi stanejo štirikrat preveč, Slovenija jih vseeno ponavlja

Evropska komisija je v dokumentu za izredno zasedanje Euroskupine konec marca državam članicam predložila obračun stroškov energetskih ukrepov iz leta 2022. Neciljane cenovne subvencije, ki so jih sprejele skoraj vse vlade, so v povprečju stale 1,2 odstotka BDP v letu 2022 in 0,9 odstotka leta 2023. Če bi države pomoč usmerile le v spodnjih 40 odstotkov gospodinjstev po dohodku, bi strošek znašal 0,3 odstotka BDP. Bruselj od prestolnic zahteva, da štirikratnega precenjevanja tokrat ne ponovijo.

Slovenija ta poziv za zdaj preslišuje. Vlada je od marca trošarino na dizel znižala na najnižjo dovoljeno raven v EU, trošarino na kurilno olje prav tako in začasno ukinila okoljsko dajatev na gorivo. Vsi ti ukrepi so neciljani. Od nižje trošarine imajo enako korist lastnik dveh avtomobilov v Domžalah in prevoznik iz Celja, avstrijski tranzitni voznik in upokojenka z minimalnim prihodkom. Podnebni svet, neodvisno znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebno politiko, je na izredni seji 4. aprila opozoril, da takšni ukrepi spodbujajo porabo fosilnih goriv, povečujejo čezmejno povpraševanje in državi jemljejo javnofinančne prihodke.

Po podatkih Komisije so tri petine vseh sredstev, ki so jih države leta 2022 namenile za blažitev energetske draginje, odpadle na neciljane cenovne intervencije. Več kot polovica subvencij je bila posledica zamrznitev cen plina in elektrike v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Komisija je izrecno zapisala, da bi ciljani dohodkovni ukrepi za spodnjih 40 odstotkov prebivalstva zagotovili enako zaščito ranljivih gospodinjstev ob četrtini dejanskih stroškov.

Slovenija v to ponovitev vstopa s slabšim fiskalnim izhodiščem kot leta 2022. Primanjkljaj sektorja država je lani dosegel 2,5 odstotka BDP, rast odhodkov državnega proračuna (13 odstotkov) pa v letošnjem prvem četrtletju dvakratno presega rast prihodkov (sedem odstotkov). Fiskalni svet opozarja, da je ta vrzel posledica političnih odločitev, ne kriz, in da načrtovani primanjkljaj za letos po veljavnih proračunskih dokumentih znaša 2,1 milijarde evrov. Euroskupina je Slovenijo novembra 2025 uvrstila med države z grožnjo neskladnosti pri rasti neto izdatkov.

Če Slovenija tokrat porabi za energetske ukrepe enak delež BDP kot v povprečju evrskega območja leta 2022, to pomeni okrog 750 milijonov evrov. Pri neciljanih ukrepih. Ob ciljanem pristopu bi enak učinek zaščite ranljivih gospodinjstev stal okrog 190 milijonov evrov. Razlika 560 milijonov evrov je pri primanjkljaju nad dvema milijardama evrov fiskalno tvegana.

Vlada za zdaj napoveduje interventne ukrepe po vzoru leta 2022. Premier Robert Golob je na povolilnem sestanku parlamentarnih strank napovedal zaščito ljudi, kmetijstva in gospodarstva. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je potrdil, da bodo ukrepi podobni tistim iz leta 2022, ko je vlada posegla v trošarine, sprostila blagovne rezerve in uvedla regulirane cene. Komisija tokrat izrecno zahteva, da nacionalni ukrepi ne smejo izkrivljati tržnih signalov, morajo imeti jasno časovno omejitev in ne smejo ogrožati srednjeročne fiskalne vzdržnosti. Aktivacijo splošne odstopne klavzule fiskalnega pakta, ki bi državam omogočila odmik od dogovorjenih izdatkovnih poti, je Komisija za zdaj zavrnila.

Alternativo ponuja skupina petih držav. Finančni ministri Nemčije, Italije, Španije, Portugalske in Avstrije so v skupnem pismu od Komisije zahtevali davek na izredne dobičke energetskih podjetij po vzoru iz leta 2022. Takšen davek bi ukrepe financiral iz dobičkov krize, ne iz proračuna. Ali bo Slovenija sledila temu pristopu ali bo znižanja trošarin financirala z dodatnim zadolževanjem, mora nova vlada odgovoriti v prvih tednih mandata.