Evropska komisija je v jesenskem svežnju evropskega semestra izdala opozorilo slovenski vladi. Osnutek proračunskega načrta za leto 2026 bi lahko bil v neskladju s fiskalnimi pravili Evropske unije. To je prvi resnejši signal Bruslja proti Ljubljani, odkar veljajo nova pravila ekonomskega upravljanja.
Slovenski proračunski načrt po oceni komisije odstopa od srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za obdobje 2025–2028, ki ga je Svet EU potrdil v začetku leta, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Nova fiskalna pravila Sloveniji narekujejo omejitev letne rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov na povprečno 4,5 odstotka. Za leto 2025 je dovoljena rast do 5,6 odstotka, za leto 2026 do 4,4 odstotka. Kumulativna rast izdatkov v letu 2026 glede na izhodiščno leto 2023 lahko znaša največ 17 odstotkov.
Jesenska gospodarska napoved komisije kaže drugačno sliko. Kumulativna rast slovenskih očiščenih javnofinančnih izdatkov bo v letu 2026 dosegla 19 odstotkov. Odstopanje znaša 0,8 odstotne točke BDP, navaja RTV Slovenija. Ob upoštevanju nacionalne odstopne klavzule za obrambne izdatke se odstopanje zmanjša na 0,2 odstotne točke BDP. Tudi to zadošča za opozorilo iz Bruslja.
Za blago odstopanje je kriva uvedba obveznega zimskega dodatka za vse zaposlene v Sloveniji, vključno z javnimi uslužbenci. Brez božičnice Bruselj opozorila ne bi izdal, trdijo viri STA.
Slovenija ni edina članica evrskega območja z opominom. Komisija je hkrati opozorila še pet držav.
Hrvaška, Litva in Španija se nahajajo v kategoriji tveganja neskladnosti, enako kot Slovenija. Pri vseh treh rast očiščenih izdatkov grozi, da bo presegla dovoljene meje, vendar odstopanja ostajajo pod kritično mejo 0,6 odstotne točke BDP.
Malta in Nizozemska sta prejeli strožjo oceno. Pri obeh se pričakuje tveganje bistvenega neskladja, saj odstopanji presegata 0,6 odstotne točke BDP. Ta meja sproži odprtje postopka presežnega primanjkljaja, pojasnjuje European Newsroom. Malta se sooča z rastjo izdatkov zaradi socialnih transferjev in energetskih subvencij, Nizozemska beleži občutno rast izdatkov za zdravstvo in obrambo.
Devet držav je že v postopku presežnega primanjkljaja, saj njihovi primanjkljaji presegajo dovoljene tri odstotke BDP. To so Avstrija, Belgija, Francija, Italija, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je opozoril, da bi naslednja lahko bila Finska, poroča Radio Slovenija.
Dvanajst držav je prejelo pozitivno oceno. Grčija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Latvija, Luksemburg, Portugalska in Slovaška so v celoti skladne s proračunskimi priporočili Sveta, navaja European Newsroom.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun ocenjuje, da se opozorilo komisije ujema z ocenami te neodvisne institucije. Slovenska pozicija še ni v neskladju s fiskalnimi pravili, obstaja pa tveganje, da bo Slovenija v naslednjih dveh do treh letih prišla do odstopanja, če se bodo stvari nadaljevale s sedanjim tempom, je izjavil za Radio Slovenija. Vlada se je morala sprijazniti, da prihodki rastejo počasneje od pričakovanj, hkrati pa je bila podcenjena rast izdatkov za stroške dela v javnem sektorju.
Opozorilo prihaja tik za tem, ko je državni zbor sprejel proračuna za leti 2026 in 2027. Načrtovani prihodki za leto 2026 znašajo 15,6 milijarde evrov, odhodki 17,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, tik pod maastrichtsko mejo treh odstotkov, navaja Forbes Slovenija.
Preberite več:
Komisija je slovenske oblasti pozvala, naj v okviru proračunskega postopka sprejmejo ustrezne ukrepe za uskladitev fiskalne politike s srednjeročnim načrtom. Konkretnih ukrepov niso navedli. O morebitnem odprtju postopka presežnega primanjkljaja bo komisija odločala spomladi, ko bodo na voljo dokončni podatki. Sloveniji se to zaenkrat ne obeta, trdijo viri STA.
Evropski parlament je sicer v istem tednu sprejel proračun EU za leto 2026 v skupni višini 192,8 milijarde evrov obveznosti in 190,1 milijarde evrov plačil. Pogajalcem Parlamenta je uspelo pridobiti dodatnih 372,7 milijona evrov za ključne programe, med drugim 105 milijonov za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov, 20 milijonov za raziskovalni program Horizon Europe ter po 10 milijonov evrov za civilno zaščito, mehanizem RescEU in vojaško mobilnost. Proračun, ki so ga države članice in Parlament uskladili sredi novembra, prednostno obravnava konkurenčnost, obrambno pripravljenost in upravljanje migracij, hkrati pa ohranja prilagodljivost za odzivanje na nepredvidene potrebe.
