Evropska komisija bo podaljšala brezplačno dodeljevanje emisijskih kuponov energetsko intenzivnim podjetjem, je v sredo razkril Handelsblatt s sklicevanjem na visoke uradnike v Bruslju. Gre za ublažitev evropskega sistema trgovanja z emisijami (EU ETS), ki ga je Komisija doslej predstavljala kot nedotakljivo jedro podnebne politike.
Dosedanja zakonodaja je predvidevala, da se brezplačna dodelitev kuponov od letošnjega leta začne krčiti, zadnji brezplačni kupon za določene sektorje pa naj bi bil izdan leta 2034. Dražba kuponov bi se zaključila leta 2039. Po poročanju nemških medijev bodo ti roki zdaj občutno raztegnjeni, emisije industrije pa bodo zato upadale počasneje, kot je bilo načrtovano.
Na frankfurtski borzi je delnica BASF znotraj indeksa DAX pridobila 3,8 odstotka. Kemična industrija je novico sprejela z olajšanjem, ker že leta opozarja, da jo stroški emisijskih kuponov potiskajo iz konkurenčnosti. Enako velja za avtomobilski sektor, poroča dpa-AFX. Delnica Heidelberg Materials pa je isti dan strmoglavila za 8,5 odstotka. Analitik Goldman Sachs Ben Rada Martin je opozoril, da je nemški cementni velikan veljal za pionirja razogljičenja, prednost, ki jo je nameraval tržno unovčiti. Delnica je pred dnevi dosegla rekord nad 240 evri. Zdaj vlagatelji ocenjujejo, da bodo konkurenti v cementni industriji dlje časa plačevali manj za emisije, s čimer se prednost Heidelberga relativno zmanjšuje.
Bruselj je popustil po mesecih intenzivnega pritiska. Predsednik uprave BASF Markus Kamieth je jeseni opozoril, da je njegov koncern že leta 2024 za nakup emisijskih kuponov plačal več sto milijonov evrov. Do konca desetletja naj bi se ta znesek po njegovi napovedi približal eni milijardi evrov letno. Konkurenti v ZDA, na Kitajskem in v Indiji takšnega bremena nimajo. “Na mizi leži industrijska konkurenčnost Evrope,” je dejal Kamieth. Trend zapiranja industrijskih obratov se bo po njegovih besedah zgolj zaradi cene ogljika drastično pospešil.
Predsednik uprave Evonika Christian Kullmann je šel še dlje. Sistem ETS je označil za neposredno grožnjo vsaj 200.000 delovnim mestom samo v Nemčiji in zahteval korenito reformo ali celo ukinitev. “Imamo najstrožji režim ogljičnih dajatev na svetu, vendar podnebje ne pozna meja,” je dejal za Sueddeutsche Zeitung. Borzni indeks evropske kemične panoge je decembra dosegel najnižjo raven od leta 2022.
Nemška gospodarska ministrica Katherina Reiche iz CDU je jasno povedala, da mora mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) najprej zaživeti, preden se brezplačna dodelitev konča. Tudi okoljski minister Carsten Schneider iz SPD je potrdil soglasje v vladi o ohranjanju industrijske proizvodnje. Evropski poslanec CDU Peter Liese je priznal, da industrija potrebuje več prostora, a obenem opozoril, da zahteve po ukinitvi sistema niso del resne razprave.
Reforma neposredno zadeva tudi slovensko industrijo. V sistem EU ETS je v Sloveniji vključenih 34 podjetij. Med največjimi emitenti so Termoelektrarna Šoštanj, cementarna Salonit Anhovo, Talum Kidričevo in jeklarna SIJ Acroni na Jesenicah. Salonit Anhovo je leta 2023 od države prejel več kot 648.000 brezplačnih kuponov, podaljšanje dodelitve pa mu prihrani stroške, ki so v zadnjih letih občutno narasli. Enako velja za druga slovenska podjetja, ki so morala vedno večje količine kuponov dokupovati na trgu.
Goldman Sachs pa opozarja, da ublažitev ni brez cene. Mehkejši emisijski režim utegne znižati cene v panogah, kjer so podjetja vlagala v čistejše tehnologije in to nameravala odraziti v višjih cenah izdelkov. Kar se je v sredo zgodilo z delnico Heidelberg Materials, bi lahko doletelo vsako evropsko podjetje, ki je stavilo na to, da bo razogljičenje tudi tržna prednost.
Poteza Komisije sledi omilitvi podnebnih ciljev pred konferenco leta 2025, ko so države članice znižale načrt za zmanjšanje emisij do leta 2040 na 80 do 85 odstotkov, manj, kot je bilo sprva predvideno. Tudi ogljični mejni mehanizem CBAM, ki od začetka leta 2026 nalaga uvoznikom cementa, jekla, aluminija, gnojil in vodika nakup certifikatov, v praksi še ne deluje gladko. Uvozna stran sistema je sicer aktivna, a izvoznikov ne ščiti.
Konkretni zakonodajni predlog je predviden za julij. Do takrat bo evropska industrija živela z vprašanjem, ali bo Bruselj emisije zmanjševal po lastni poti ali pa bo to prepustil gospodarstvom, ki emisijskega sistema sploh nimajo.
