Evropska komisija je v sredo predlagala začetek pogajanj z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo o njihovi vključitvi v evropski režim “gostuj kot doma”. Ko bodo sporazumi sklenjeni in bodo partnerice v celoti uskladile svojo zakonodajo z evropskimi pravili o gostovanju, bodo potniki med EU in Zahodnim Balkanom lahko klicali, pošiljali sporočila in uporabljali mobilne podatke brez doplačil.
Za Slovenijo, ki z državami Zahodnega Balkana vzdržuje tesne poslovne in osebne vezi, je predlog neposredno pomemben. Več deset tisoč slovenskih državljanov redno potuje v Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro, bodisi poslovno bodisi zasebno. Mobilni stroški v tujini jih pri tem še vedno presenetijo.
Predlog je del načrta za rast Zahodnega Balkana iz leta 2023, ki predvideva postopno vključevanje regije v enotni trg EU še pred formalnim pristopom. Komisija s tem pristopom državljanom in podjetjem ponuja oprijemljive koristi članstva, medtem ko pristopni proces teče naprej. Ukrajina in Moldavija sta v režim brezplačnega gostovanja vstopili 1. januarja letos, s čimer se je območje razširilo na 34 držav.
Pot do tega predloga je bila postopna. Na vrhu EU in Zahodnega Balkana v Tirani decembra 2022 je 38 telekomunikacijskih operaterjev iz obeh regij podpisalo prostovoljno zavezo o znižanju cen podatkovnega gostovanja. Od oktobra 2023 velja zgornja meja 18 evrov za gigabajt, od januarja letos se je spustila na 14 evrov, do leta 2028 pa naj bi padla na devet evrov. Med podpisniki so veliki evropski operaterji, kot so Deutsche Telekom, Orange in A1, ter balkanski ponudniki. A prostovoljni dogovori pokrivajo le podatke, današnji predlog Komisije pa cilja na popolno odpravo vseh doplačil, tudi za klice in sporočila.
Znotraj Zahodnega Balkana gostovanje ni več strošek. Šest držav regije je julija 2021 vzpostavilo lastno območje brezplačnega gostovanja po vzoru evropskega modela, kar je promet podatkov v regiji opazno povečalo. Regionalno sodelovanje na digitalnem področju, ki ga koordinira Svet za regionalno sodelovanje s sedežem v Sarajevu, je služilo kot temelj za širitev na EU.
Albanija in Črna gora sta v procesu najdlje. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je med obiskom Zahodnega Balkana jeseni 2025 napovedala, da bosta obe državi v režim vključeni do konca letošnjega leta. Preostale štiri partnerice bodo sledile po uskladitvi nacionalne zakonodaje z evropskimi pravili, kar vključuje zagotovitev enake kakovosti omrežja, prostega dostopa do nujnih klicev in zaščite pred zlorabami.
Za operaterje ostaja odprto vprašanje veleprodajnih cen, torej zneskov, ki si jih ponudniki zaračunavajo za dostop do omrežij drug drugega. Tudi ko maloprodajna cena za uporabnika pade na nič, morajo operaterji med seboj poravnati stroške omrežnega dostopa. Manjši balkanski ponudniki se pri tem lahko znajdejo v neugodnem položaju nasproti velikim evropskim skupinam. Komisija bo morala v pogajanjih nasloviti tudi vprašanje poštene uporabe, ki preprečuje trajno uporabo tuje kartice SIM namesto domače.
Predlog mora zdaj odobriti Svet EU, torej vse članice, preden se pogajanja formalno začnejo. Glede na politično podporo, ki jo širitev gostovanja uživa v institucijah EU, in glede na že vzpostavljeno prostovoljno sodelovanje operaterjev, ovir za odobritev ne bi smelo biti veliko.
