Evropska komisija je 20. novembra predstavila predlog sprememb uredbe SFDR, ki od marca 2021 določa, kako finančne institucije razkrivajo informacije o trajnostnih naložbah. Vlagatelji bodo lahko lažje razlikovali med zares trajnostnimi skladi in tistimi, ki uporabljajo zelene etikete zgolj marketinško. Upravljavci skladov bodo imeli manj birokratskih obveznosti, a hkrati precej strožje pogoje za pridobitev ESG oznak.
Obstoječi sistem se je izkazal za neučinkovit. Člena 8 in 9 veljavne uredbe sta postala marketinška orodja namesto preglednih standardov. Skladi so lahko trdili, da so trajnostni, ne da bi morali izpolnjevati dovolj stroge zahteve. Komisija priznava, da je to odprlo vrata zelenem pranju in zmedlo vlagatelje.
Novi sistem vzpostavlja tri kategorije. Trajnostna zajema naložbe v podjetja, ki že dosegajo visoke okoljske in socialne standarde. Prehodna kategorija vključuje vlaganja v družbe, ki še niso trajnostne, a sledijo preverljivemu načrtu izboljšav. Tretja, ESG osnove, pokriva sklade z različnimi ESG pristopi, ki ne dosegajo meril prvih dveh.
Ključna novost so obvezni pragovi in izključitve. Vsaj 70 odstotkov premoženja mora biti skladno s ciljem kategorije. Naložbe v tobačno industrijo, prepovedano orožje, fosilna goriva in premog so nesprejemljive za trajnostne in prehodne sklade. To naj bi preprečilo prakso prisvojitve zelenih etiket brez resničnih zavez.
Reforma občutno zmanjšuje administrativno breme. Odpravljajo se zahteve po razkrivanju negativnih vplivov na ravni celotnih finančnih institucij. Te obveznosti ostanejo le za največje subjekte, ki že poročajo po direktivi CSRD. Manjši upravljavci bodo prihranili pri stroških zbiranja podatkov in priprave poročil.
Prehod na nova pravila ne bo samodejen. Vse obstoječe sklade z ESG oznakami bo treba prerazvrstiti po novih merilih, kar bo zahtevnejše kot izpolnjevanje dosedanjih členov 8 in 9. Tudi alternativni investicijski skladi, za katere se je sprva predvidevalo, da bodo izvzeti, bodo morali upoštevati nova pravila.
Predlog zdaj potuje v Evropski parlament in Svet. Sprejetje bo pomembno za evropski kapitalski trg in globalne finančne družbe, ki poslujejo v enem najvplivnejših regulatornih okolij.
Odprto ostaja vprašanje, ali bodo nova pravila resnično preprečila zeleno pranje ali bo industrija našla načine za obhod strožjih omejitev. Odgovor bo odvisen od izvajanja in nadzora v praksi.
| Primerjava SFDR: stari in novi sistem | |
|---|---|
| STARI SISTEM (2021–2025) | NOVI SISTEM (od usvajanja) |
|
Člen 8 – promocija okoljskih/socialnih značilnosti Člen 9 – trajnostni cilj |
Tri jasne kategorije: Trajnostna Prehodna ESG osnove |
| Nejasni kriterijumi za pridobitev oznak | Obvezni prag: najmanj 70% premoženja usklajeno s ciljem kategorije |
|
Brez obveznih izključitev Možnost greenwashinga |
Obvezne izključitve: • Tobačna industrija • Prepovedano orožje • Fosilna goriva • Premog |
| Razkritja negativnih vplivov na ravni subjektov – za vse finančne institucije | Razkritja samo za največje subjekte (po CSRD pragovih) |
|
Obsežne zahteve po poročanju Visoki stroški zbiranja podatkov |
Občutno zmanjšanje administrativnega bremena Manj kazalnikov za poročanje |
| Etikete uporabljene kot marketinško orodje |
Strožji pogoji za pridobitev kategorij Vsi skladi morajo biti prerazvrščeni |
| Alternativni investicijski skladi – vključeni | Alternativni investicijski skladi – ostajajo vključeni |
