Evropska unija (EU) naj bi po načrtu Evropske komisije dosegla popolno energetsko neodvisnost od Rusije z ustavitvijo uvoza ruskega plina in postopnim opuščanjem ruske jedrske energije do konca leta 2027.
Hkrati si je Bruselj zastavil zahteven cilj zagotovitve stabilnih alternativnih virov energije in stabilnih cen energentov.
Kot povod za objavo načrta o opustitvi ruskih energentov je služilo dejstvo, da se je lani povečal uvoz ruskega plina, čeprav EU od leta 2022 in ruskega napada na Ukrajino poskuša iti v nasprotno smer. Evropska komisija je zdaj ugotovila, da je potrebno bolj usklajeno ukrepanje, saj pretirana odvisnost od ruskih energentov predstavlja varnostno grožnjo.
Kot je povedala predsednica Komisije Ursula von der Leyen, je napočil čas, da se energetske vezi z “nezanesljivim dobaviteljem” popolnoma prekinejo.
Akcijski načrt, sporočajo iz Bruslja, je oblikovan tako, da postopoma ukine dobavo ruske nafte, plina in jedrske energije na usklajen in varen način, ob hkratnem vzdrževanju varnosti oskrbe ter omejevanju vpliva na cene in trg energentov.
EU si v okviru zelene tranzicije do konca leta 2030 prizadeva nadomestiti 100 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina s čistimi viri energije, kar bi pomenilo zmanjšanje povpraševanja za 40 do 50 milijard kubičnih metrov do konca leta 2027.
V naslednjih treh letih in pol naj bi se evropske zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LPG) povečale za približno 200 milijard kubičnih metrov, kar je štirikrat do petkrat več od trenutne količine plina, ki prihaja iz Rusije.
Za izvedbo akcijskega načrta bo Bruselj prihodnji mesec predlagal konkretne zakonodajne ukrepe.
Od držav članic bo zahtevano, da do konca letošnjega leta pripravijo nacionalne načrte, v katerih bodo natančno določile postopno opuščanje uvoza ruskih energentov.
Ti načrti bodo morali vsebovati poročilo o količini uvoza ruskega plina po obstoječih pogodbah, časovni okvir za postopno opustitev ruskega plina ter možnosti diverzifikacije uvoza in tehnične možnosti za zamenjavo ruskega plina.
Jasno je, da niso vse države enako odvisne od uvoza ruskih energentov. Slovaška in Madžarska pa zaradi političnih razlogov in svoje infrastrukture doslej nista kazali ambicije za prekinitev uvoza iz Rusije.
Kar zadeva plin, Evropska komisija predlaga izboljšanje preglednosti, nadzora in sledljivosti ruskega plina na evropskih trgih. Novi dogovori z dobavitelji ruskega plina, tako preko plinovodov kot LPG, bi bili onemogočeni, pogodbe na promptnem trgu pa zaustavljene do konca letošnjega leta.
S temi ukrepi naj bi EU že do konca letošnjega leta zmanjšala uvoz ruskega plina za tretjino. Spomnimo, pred vojno v Ukrajini je EU letno uvažala približno 150 milijard kubičnih metrov ruskega plina, zdaj pa je ta številka padla na 52 milijard. To pomeni, da bi do konca leta 2025 količina padla na letnih 35 milijard, uvoz pa bi bil v celoti ustavljen do konca leta 2027.
Bruselj namerava predstaviti tudi nove ukrepe za zajezitev ruske “flote v senci”, ki kljub sankcijam izvaža nafto. Kar se tiče jedrske energije, bodo prihodnji mesec predlagani ukrepi glede uvoza obogatenega urana iz Rusije ter omejitve za nove pogodbe, sklenjene z agencijo za oskrbo Euratom (ESA) za uran, obogateni uran in druge jedrske materiale ruskega izvora.
Preberite več:
Poleg tega, da je delež ruskega plina v skupnem uvozu v EU od leta 2022 padel s 45 na 19 odstotkov, je bil uvoz premoga popolnoma zaustavljen, delež Rusije v uvozu nafte pa se je znižal s 27 odstotkov na začetku leta 2022 na zdajšnje tri odstotke.
Bruselj navaja, da so države, ki še vedno uporabljajo ruske jedrske reaktorje tipa VVER, dosegle napredek pri zamenjavi ruskega jedrskega goriva z gorivom drugih proizvajalcev.
