Evropska komisija bo spomladi predstavila predlog za tako imenovani 28. režim, ki bi podjetjem omogočil poslovanje po enotnih evropskih pravilih, namesto da bi se prebijala skozi 27 različnih nacionalnih zakonodaj držav članic.
Prostovoljen okvir bi po načrtih Komisije zajemal korporacijsko pravo, insolvenčno zakonodajo, delovno pravo in obdavčitev. Podjetja, zlasti zagonska in hitro rastoča, bi se lahko odločila za ta režim namesto za nacionalne predpise države, v kateri so registrirana.
Predlog je postal eden glavnih ciljev agende za konkurenčnost predsednice Ursule von der Leyen. Idejo sta podprla nekdanja premierja Enrico Letta in Mario Draghi v svojih poročilih o prihodnosti enotnega trga in evropske konkurenčnosti.
“Če bi inovativna podjetja lahko izkoristila enoten, usklajen sklop pravil na ravni EU, bi to bila prava preobrazba,” je Komisija zapisala v svojem kompasu konkurenčnosti januarja lani.
Evropski parlament naj bi o poročilu odbora za pravne zadeve glasoval na plenarnem zasedanju ta mesec. Odbor predlaga, da bi bil 28. režim na voljo vsem nekotiranim družbam, ki izpolnjujejo določene pogoje, in ne le inovativnim podjetjem.
Razdrobljenost pravnih sistemov po Evropi nesorazmerno prizadene mala inovativna podjetja, ki nimajo sredstev za pravno svetovanje v 27 različnih jurisdikcijah. Tvegani kapital v EU ostaja od šest- do osemkrat nižji kot v ZDA, deloma prav zaradi pravne razdrobljenosti.
Za Slovenijo bi bil predlog posebej pomemben. Mednarodni vlagatelji pogosto oklevajo pri naložbah v manjše jurisdikcije, kot je slovenska, ker ne poznajo lokalnih zakonodaj. Enotna evropska pravila bi to pregrado odpravila. Ministrstvo za gospodarstvo si je za leto 2030 zastavilo cilj podvojiti število zagonskih podjetij in desetkrat povečati zbrani kapital, kar je brez poenostavitve čezmejnega poslovanja težko dosegljivo. Slovenski podjetniški sklad sicer že načrtuje nov 70-milijonski naložbeni program v sodelovanju z EIF, a bo učinek omejen, dokler slovenska podjetja za širitev po Evropi potrebujejo pravnike v vsaki državi posebej.
Sindikati so predlog ostro kritizirali. Evropska konfederacija sindikatov in UNI Europa sta opozorili, da bi režim omogočil nekaterim podjetjem izogibanje nacionalnim delovnim zakonodajam in delovanje po nižjih evropskih standardih.
“Evropa ne more zmagati v tekmi proti dnu. Komisijo pozivamo, naj delovno in socialno zakonodajo izključi iz 28. režima. V nasprotnem primeru bo evropsko sindikalno gibanje pripeljalo stotisoče ljudi na ulice, tako kot smo porazili Bolkesteinovo direktivo,” je sporočila UNI Europa.
Komisija je julija lani odprla javno posvetovanje, ki se je zaključilo septembra. Prejela je več sto odzivov podjetij, podjetnikov in vlagateljev.
Irski komisar Michael McGrath bo vodil pripravo predloga v okviru svojega pravosodnega portfelja. Irska bo predsedovala Svetu EU od julija do decembra letos, kar ji daje dodatno vlogo pri oblikovanju končnega predloga.
Predlog naj bi temeljil na členih 50 in 114 Pogodbe o delovanju EU, kar pomeni, da bo verjetno oblikovan kot direktiva, ne kot uredba. To bi zahtevalo prenos v nacionalne zakonodaje, namesto neposredne uporabe.
Komisija je že dvakrat poskušala uvesti podoben režim, leta 2004 in 2011, a je vsakič naletela na odpor sindikatov in vlad držav članic. Tokrat je politični zagon močnejši, saj Komisija in večina vlad dajejo prednost konkurenčnosti pred drugimi cilji.
Zakonodajni predlog naj bi bil objavljen v prvem četrtletju 2026 in naj bi začel veljati leta 2027.
