Evropska komisija je že zaključila javno posvetovanje za Digital Fairness Act, regulativo, ki bo prepovedala manipulativne tehnike na digitalnih platformah. Zakon, ki naj bi stopil v veljavo konec leta 2027, bo potrošnikom prihranil 7,9 milijarde evrov letnih izgub zaradi »temnih vzorcev«, podjetjem pa ponudil poenoten regulatorni okvir namesto sedanje razdrobljenosti nacionalnih predpisov. Stroški uskladitve za industrijo bodo med 511 in 737 milijoni evrov – skoraj desetkrat manj, kot zdaj potrošniki plačujejo zaradi manipulativnih praks.
V prvih dveh tednih posvetovanja je prispelo okoli 3000 odzivov, kar kaže na velik interes industrije in potrošnikov. Komisija zdaj pripravlja oceno vplivov, zakonski predlog pa pričakujejo v zadnjem četrtletju 2026.
Kaj točno bodo prepovedali
Raziskava Komisije iz leta 2022 kaže, da 97 odstotkov najbolj priljubljenih spletnih mest in aplikacij uporablja vsaj en »temni vzorec«. Gre za skrivanje informacij ob nakupu (dodatni stroški se pokažejo šele na koncu), lažne časovne omejitve (»Še 2 uri do izteka ponudbe!«), ponavljajoče se pojavne okne, ki silijo v odločitev, oteženo prekinjanje naročnin (za prijavo klik, za odjavo telefonski klic) ter prisilne registracije.
Študija Evropskega parlamenta dokazuje učinek: pri izpostavljenosti »temnim vzorcem« 51 odstotkov ranljivih potrošnikov in 47 odstotkov povprečnih sprejme odločitev, ki ni v skladu z njihovimi dejanskimi namerami. Starejši in slabše izobraženi so najbolj izpostavljeni. Zanimivo je, da je velik del odzivov na posvetovanje prišel od ljubiteljev videoiger, ki zahtevajo zaščito pred »ubijanjem« iger – prakso, ko založniki trajno onemogočijo dostop do že kupljenih naslovov.
Katera podjetja bo zadelo
Pravna pisarna Sidley Austin je julija identificirala sektorje z največjim tveganjem: e-trgovina in digitalne platforme (Amazon, Zalando), pretočne storitve (Netflix, Spotify), letalske družbe in potovalne platforme (Booking.com, Ryanair), aplikacije za prevoz in dostavo (Uber, Wolt, Bolt), fintech in BNPL ponudniki ter igralniške platforme.
Vsako podjetje, ki uporablja personalizirane ponude, samodejne naročnine, dinamično oblikovanje cen ali oblikovne rešitve, ki usmerjajo izbiro potrošnikov, bo moralo prilagoditi poslovanje. To pomeni konkretne spremembe: proces preklica naročnine mora biti enako preprost kot sklenitev (trenutno 69 odstotkov potrošnikov poroča o tehničnih težavah pri prekliču), jasna označba vseh stroškov že na začetku nakupnega procesa, stroga preglednost pri trženju prek vplivnežev ter omejitve »zasvojevalskega« oblikovanja, kot sta neskončno pomikanje in samodejno predvajanje.
Sistem kazni: do 6 odstotkov globalnega prometa
Po modelu Digital Services Act-a bodo nacionalne agencije za varstvo potrošnikov dobile pooblastila za izrekanje kazni do 6 odstotkov globalnega letnega prometa. Za ponavljajoče se kršitve lahko kazni narastejo na 10 odstotkov. Članka 52 in 74 DSA že postavljata ta okvir.
Da bi bilo jasno, kaj to pomeni v praksi: Meta je leta 2023 dosegla promet okoli 135 milijard dolarjev, kar pomeni potencialne kazni do 8 milijard dolarjev. Amazon z več kot 500 milijardami letnega prometa tvega globe do 30 milijard. Booking.com, z okoli 21 milijardami prometa, bi lahko dobil kazen do 1,26 milijarde.
Kaj pravijo v industriji
Komisarka Maria-Myrto Kanellopoulou iz Generalnega direktorata za pravosodje je januarja na zaslišanju skupine EPP jasno povedala: »Ne slepimo se. Ne gre le za vprašanje izvajanja obstoječih predpisov. Gre tudi za pomanjkanje pravne jasnosti. In tu moramo res posredovati. Potrebujemo konkretnejše zakone.«
Njen nadrejeni, komisar Michael McGrath, je na evropskem vrhu maloprodajne inovacije aprila poudaril, da zakon ne bo dodajal odvečnih zahtev, temveč bo zmanjšal administrativno breme s poenotenjem pravil po vsej EU. Obljubil je posebno pozornost do manjših podjetij.
Toda evropska podjetja, kot so finska Wolt, irski Ryanair, litovska Vinted ter švedski Spotify, so v svojih odzivih na posvetovanje izrazila zaskrbljenost. Pozvala so k osredotočenju na izvajanje obstoječih predpisov namesto ustvarjanja novih plasti regulacije. Večina evropskih poslovnih združenj je kritizirala potrebo po DFA, medtem ko so ga civilne organizacije in potrošniška združenja podprle.
Časovnica do uveljavitve
V drugem četrtletju 2026 bo Komisija objavila končno oceno vplivov in analizo posvetovanja. V tretjem ali četrtem četrtletju 2026 sledi objava osnutka zakonskega predloga s konkretnimi pravnimi obvezami. Med letoma 2026 in 2027 bo osnutek šel skozi Evropski parlament in Svet – pregled v odborih, amandmaji, trialogi. Končno sprejetje pričakujejo konec leta 2027, veljati pa naj bi začel 18 do 24 mesecev po sprejetju, torej najverjetneje leta 2029.
Digital Fairness Act bo dopolnil Digital Services Act in Digital Markets Act. Medtem ko DSA ureja vsebino in nezakonite proizvode, DMA pa monopolistične prakse velikih platform, se DFA osredotoča izključno na zaščito potrošnikov pri komercialnih transakcijah – na tisti kritični točki, kjer se odločajo za nakup ali naročnino.
